Ko je tovarno Kwaishinsha Motorcar (oziroma Kaishinska Motor Car Works – odvisno od tega, kako prepišete japonske pismenke) leta 1911 ustanovil tokijski poslovnež Masujiro Hashimoto, je bila prva proizvajalka avtomobilov na Japonskem. K temu, da je tudi zares zaživela in začel izdelovati avtomobile, so pripomogli vlagatelji Kenjiro Den, Rokuro Aoyama in Aketaro Takeuchi, po katerih je dobil ime tudi prvi avtomobil DAT. DAT je bila namreč sestavljanka iz začetnic priimkov vlagateljev, prav tako pa je bil 'obetaven' tudi sam izraz DAT, ki bi ga z japonščine lahko prevedli kot 'hitri zajec'.
Avtomobil DAT pa je bil vse prej kot hitri zajec, saj je njegov dvovaljnik zmogel moč vsega 7 kilovatov, prav tako pa je bila slaba tudi njegova prodaja.
V naslednjih letih se je tovarna posvetila predvsem proizvodnji tovornih in vojaških vozil ter se dvakrat preimenovala, leta 1918 v Kwaishinsha Motorcar Co, leta 1925 pa je končno prevzela ime svojega prvega modela in postala DAT Motorcar Co. Glavnino dohodkov so jim tudi tedaj prinesli tovornjaki, a počasi so se spet začeli posvečati tudi osebnim avtomobilom. Leta 1919 so tako predstavili avtomobil DAT-41, v katerega so vgradili prvi japonski 4-valjni bencinski motor. Leto 1919 je bilo pomembno tudi zato, ker je ameriški inženir tedaj razvil trikolesni avtomobilček, ki je pritegnil pozornost osaškega poslovneža Jitsuya Jidosha, ki se ga je odločil sestavljati na Japonskem in zanj ustanovil sodobno avtomobilsko tovarno, ki se je združila z DAT Motorcar Co, vse skupaj pa je po borznem zlomu leta 1931 združil inženir in poslovnež Yoshisuke Aikawa. Nissan je tako postal del ogromnega poslovnega imperija in se leta 1934 tudi uradno preimenoval v Nissan Motor Co., Ltd.
Osnova je austin seven
Leta 1931 je predstavila majhen avtomobil na osnovi austina 7, ki so ga sprva poimenovali datson, kar bi v prevodu pomenilo 'DAT-ov sin', a so ga kmalu preimenovali v datsun, saj izraz 'son' v japonščini pomeni izgubo ali polom. Ko je leta 1932 končno zapeljal na cesto, se je imenoval datsun 11 (oziroma datsun type 11). A tudi ta avtomobil je doživel le majhno serijo, prav tako kot tudi njegov naslednik datsun 12. Šele z datsunom 14 se je za Nissan začelo obdobje velikoserijske avtomobilske proizvodnje.
Leta 1935 predstavljeni datsun 14, ki je tudi bil derivat austina seven, je poganjal 722-kubični motor z močjo 11 kilovatov, s katerim je dosegel največjo hitrost 80 kilometrov na uro. A to ni bilo vse, saj je z njim Nissan vstopila v obdobje industrijske avtomobilske proizvodnje, 44 avtomobilov pa so istega leta tudi prvič izvozili v Južno Ameriko. Licenčna pogodba z Nissanom je bila po drugi strani velik uspeh tudi za angleški Austin, ki je z japonskim podjetjem sodeloval vse do konca petdesetih let. Nissan je namreč leta 1952 z Austinom sklenil celo sporazum, da bo za Austin sestavil 2.000 uvoženih austinov in jih na Japonskem prodajal pod trgovsko znamko Austin. A ni ostalo zgolj pri tem, ampak je japonska tovarna začela leta 1955 austine A50 izdelovati popolnoma samostojno in do leta 1959 izdelala 20.855 avtomobilov.
A Nissan je bil tedaj že popolnoma razvita avtomobilska znamka, ki je imela v svoji ponudbi vrsto lastnih modelov. Še pred drugo svetovno vojno jim je na ceste uspelo zapeljati tudi prvi nissan, veliki model 70, s katerim so hoteli prodreti tudi v ZDA, a jim je načrte prekrižala druga svetovna vojna.
Postopna graditev modelnega programa
Med vojno Nissanovi proizvodni obrati niso utrpeli prehude škode in uprava je uspešno krmarila tudi skozi obdobje zavezniške uprave, zato je lahko že leta 1947 iz nje pripeljal prvi povojni avtomobil. Ta je bil električni. Japonska se je namreč v letih po drugi svetovni vojni znašla v naftni krizi, zato je vlada iskala alternativne možnosti za pogon avtomobilov in odgovor našla v elektriki. Nissan se je na vladno pobudo odzval z električnim avtomobilčkom, ki se je imenoval tama, in je lahko s polnimi baterijami prevozil do 100 kilometrov. Poganjal ga je elektromotor, ki mu je kljub vsega 3,5 kilovata moči omogočal največjo hitrost 35 kilometrov, ki je povsem zadostovala za razmere v tedanjih japonskih mestih. Poleg limuzine je bila tama na voljo tudi v obliki uporabnega poltovornjaka, a s pogonom na bencin.
Po drugi svetovni vojni se je tovarna sicer spet posvetila proizvodnji tovornjakov in med korejsko vojno postala velika proizvajalka vozil za ameriško vojsko. V tistem času, leta 1951, je nastal tudi čistokrvno vojaški terenec patrol, ki so ga v začetku šestdesetih let tudi 'civilizirali' in kmalu se je razvil v enega najbolj priljubljenih avtomobilov med avanturističnimi popotniki.
Nissan je sicer tedaj veljal predvsem za proizvajalca majhnih avtomobilov, ki so na trg prihajali kot datsuni. Konec štiridesetih let sta bila to datsuna DA in DB, v začetku petdesetih let pa datsuna DS in 110 ter privlačni roadster datsun sports model DC3. Večje limuzine so prihajale na trg iz podznamke Prince, kjer je med drugim nastal tudi prvi skyline, ki si je pozneje med avtomobilskimi navdušenci pridobil legendarni status, tako kot tudi na njem zasnovana kombi skyway in kupe skyline, ki mu je oblike ukrojil sloviti italijanski oblikovalec Giovanni Michelotti. Leta 1966 je Prince postal integralni del Nissana in z njegovo vključitvijo je Nissan pridobil tako skyline kot tudi veliko limuzino gloria.
A še pred tem je Nissan precej razširil tudi ponudbo lastnih modelov, kakršni so bili prestižna limuzina cedric, sicer prvi Nissanov model s samonosno karoserijo, kompaktni datsun 1000, iz katerega je pozneje po eni strani izšla linija sunny in končno almera ter pulsar, po drugi pa Nissanova mednarodno najbolj priznana limuzina bluebird, iz katere sta izšli tudi limuzini primera in maxima. Tedaj je nastal tudi majhen roadster fairlady, ki je utemeljili tudi Nissanovo športno slavo, ki jo je dokončno – poleg športnih uspehov – potrdil legendarni športnik datsun 240 Z z nasldeniki. Športni kupe, ki mu je obliko ukrojil Albretcht Goertz, je kmalu obveljal za enega najuspešnejših športnih avtomobilov svojega časa in je Nissanov oziroma Datsunov ugled utrdil predvsem v ZDA, kamor se je Nissan podal v šestdesetih letih. Leta 1970 je začel Nissan osvajati tudi prednji pogon, ki ga je prvič namenil modelu cherry.
Opustitev imena Datsun in prodor v Evropo
Zanimivo je, da so v ZDA vse do leta 1982 uporabljali ime Datsun, ki ga je drugje že zdavnaj zamenjal Nissan. Vzrok zato je bil v tem, da je bilo slednje ime tam preveč povezano z japonsko vojaško industrijo iz druge svetovne vojne. A leta 1982 je Nissan povsem opustil ime datsun in vse svoje avtomobile imenoval le še nissan, kar je sovpadalo tudi z močnejšim nastopom na evropskem trgu.
A Nissanovi evropski začetki niso bili najbolj uspešni. V začetku osemdesetih let je namreč sklenil sodelovanje z italijanskim Alfa Romeom, ki je botrovalo v polomiji z imenom arna. V nasprotju s tem se je za pozitivno izkazala gradnja nove evropske tovarne, ki jo je Nissan leta 1984 zgradil v angleškem Sunderlandu, kjer je začel izdelovati micro in bluebird, ki ga je kmalu nasledila primera. Med oba se je pozneje vrinila še almera. Pozabiti ne smemo niti uspešnih terencev patrola, pathfinderja in terana, ki so vedno tvorili pomemben del Nissanovega programa.
Konec devetdesetih let je Nissan zašel v težave, iz katerih ga je izvlekla navezava na Renault, pod katerim je precej prenovil tudi modelno linijo, ki je po eni strani začela postajati vse bolj 'športno terenska', po drugi pa 'električna'. V Evropi so jo počasi sestavili micra, že opuščeni majhen enoprostorec note, športni in kleni terenci juke, qashqai, x-trail, navara in pathfinder ter najbolj uspešni električni avtomobil nissan leaf, ki se na cestah vozi že v drugi generaciji.
