Članice Evropske unije so se na ravni povezave zavezale do leta 2030 znižati izpust toplogredni plinov za najmanj 50 odstotkov, do leta 2050 pa doseči ogljično nevtralnost. Promet je pri tem prepoznan kot eden ključnih virov za toplogredni CO2. Zato je bila sprejeta obsežna zakonodaja, ki naj ne bi pomagala Evropi ne le izvajati zaveze iz Pariškega okoljskega sporazuma, temveč bi prinesla tudi pozitivne rezultate za potrošnike. Povprečen kupec avta, ki ga bo kupil leta 2030, naj bi v njegovi življenjski dobi privarčeval 1.100 evrov glede na avto iz leta 2005, pri kombijih pa bi bil prihranek kar 4.000 evrov, piše v predstavitvenem gradivu Unije.
Kot eden od ukrepov je z letom 2021 začela veljati uredba Evropske komisije 2017/1151 v delu, ki govori o napravah za "spremljanje porabe goriva in/ali električne energije na vozilu" s kratico OBFCM (On-Board Fuel Consumption Monitoring).
Šlo naj bi za eno ključnih orodij pri snovanju bolj učinkovitih ukrepov in je bilo uvedeno predvsem zaradi velikanskih razlik med laboratorijskimi testi emisij novih avtov in dejanskimi izpusti v prometu, še posebej po nekaj letih življenjske dobe. S tem je povezana tudi vprašljivost aktualne davčne politike po državah, ko nekatera vozila dosegajo nizke testne vrednosti, v resnici pa so velik onesnaževalec okolja.
Novi modeli s tipsko odobritvijo po letu 2019 so morali OBFCM izvajati že zadnji dve leti.
Kaj bo v vašem avtu zbiral OBFCM?
Vsa nova vozila kategorij M1(osebni avti) in N1 (lahka gospodarska vozila) morajo po novem imeti prilagojeno strojno ali programsko opremo na način, da lahko shranjujejo točne, a anonimizirane podatke o ekonomičnosti vožnje. Zbirajo se podatki, kot so skupna količina porabljenega goriva v celotni življenjski dobi, skupna prevožena razdalja v življenjski dobi, hitrost vbrizgavanja goriva v motor in hitrost vozila.
Hibridno ali električno vozilo pa mora beležiti primerljive podatke o porabljeni električni energiji. Prav nad vozili s pogonom priključnega hibrida bo glede na znane dileme o ekološki ustreznosti tega pogona v prihodnjih letih izvajal največji pritisk, saj bo OBFCM dajal konkretne podatke o tem, koliko časa voznik prevozi na bencin in koliko na elektriko.
Sistema OBFCM se na da izklopiti, pod določenimi predpisanimi pogoji (menjava krmilne enote motorja ...) pa je mogoče števce ponastaviti. Trenutno so šibka točka starejši modeli vozil, ki ob odklopu akumulatorja izgubijo tudi spomin za OBFCM, a morajo to proizvajalci v naslednjih dveh letih odpraviti in zagotoviti trajen spominski zapis.
Do leta 2026 bosta Evropska komisija oziroma Evropska okoljska agencija podatke le zbirali in niso predvideni nobeni novi ukrepi. Šele na podlagi realnih podatkov iz prometa bodo sprejemali odločitve, ki bodo omogočale, da se razlika pri izpustih nekega avta med odobritvijo in dejansko rabo ne bo večala, temveč zmanjševala.
Pri Evropski agenciji za okolje EEA so za Žurnal24 pojasnili, da bodo v prvem letu podatke le zbirali, prve analize pa bodo mogoče šele v letu 2022.
Ker so podatki OBFCM anonimizorani, vaš slog vožnje ne bo imel nobenega dodatnega vpliva na vašo denarnico, ne v slabem ne v dobrem smislu.
V obdobju tik pred uveljavitvijo novosti je bilo očitno še precej nejasnosti v zvezi z načinom prenašanja podatkov od vozila prek posrednikov do EEA. V resoluciji je okvirno predvideno, da lahko pooblaščene osebe do podatkov v vozilu dostopajo prek fizičnega priključka OBD II, na primer med tehničnim pregledom, naključnim nadzorom prometa in podobno. Zbrane podatke so nato dolžne države preposlati naprej do EEA. Mednarodni svet za čistejši transport (ICCT) pa omenja tudi prenos podatkov po zraku neposredno iz posameznega vozila do skupne evropske baze (OTA princip).
Ali bo posameznik lahko dostopal do zabeleženih podatkov o svojem vozilu? Na Agenciji za varnost prometa (AVP), ki je v Sloveniji pooblaščena organizacija za skrb nad tipsko ustreznostjo vozil, so za Žurnal24 pojasnili, da "predpis o tem ne govori".
Tudi OBFCM ni nujno točen
V prihodnje bodo OBFCM skoraj gotovo razširili tudi na tovornjake in avtobuse. ICCT ob tem opozarja, da trenutna prevladujoča metoda, da je sistem vezan neposredno na podatke iz glavne računalniške kontrolne enote (ECU) vozila, niso nujno dobro. Pri tovornjakih so ugotovili, da se dejanske vrednosti, ki so jih merili z merilnikom pretoka goriva, razlikujejo od podatkov ECU enote približno za 3,5 odstotka, poroča Automotive News. To pa v boju za vsak gram manj in nanj vezane obdavčitve ni malo.
še ena reč v avtu, ki nima nobene uporabne vrednosti, bo pa samo podražila nakup. naj objavijo, kolk ta reč stane, in naj mi europa vrne ob nakupu na TRR. pa še vse stroške, če mi ta reč crkne in… ...prikaži večkne in bi avto zaradi tega bil nevozen. to je isto kot LED luči, danes sam zamenjaš žarnico, ko ti pa LED crkne pa hajd na servis in 14 dni čaki da ti jo dobavijo in zamenjajo za hude denarje. vmes pa avto stoji. in to naj bo nova mobilnost. edino kar bo zanesljivo bo Peko mobilnost.
www︎.︎Duterte︆.︆net - odličen projekt za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks
JJ je kriv da bodo avtomobili vohunli za nami