Maja Vidmar je bila v preteklem šolskem letu učenka 9. razreda OŠ Polje v Ljubljani. Na spletni strani žurnal24.si je naletela na povzetek Fordove raziskave o tem, kako otroci v prometu v nekaterih zahodnoevropskih državah (Velika Britanija, Nemčija, Španija, Italija, Francija) gledajo na obnašanje svojih staršev v avtu, sicer prvih in največkrat glavnih vzornikov za vse nadaljnje življenje. Odločila se je, da bo v okviru krožka Zveze za tehnično kulturo Slovenije podobno raziskavo naredila še sama pri slovenskih vrstnikih ter hkrati primerjala rezultate. Pomagala si je tudi z nekaterimi podatki AMZS.
Na podlagi ankete, v kateri je sodelovalo skoraj 300 slovenskih otrok v starosti od 8 do 12 let, je Vidmarjeva napisala raziskovalno nalogo, ki šteje kar 69 strani. V njej je izpeljala zaključke, ki v dobršni meri sicer potrjujejo ugotovitve iz Fordove raziskave, nekateri pa kažejo tudi na drugačne izkušnje slovenskih otrok s svojimi starši.
"Kdaj bomo prišli?"
Otroci se ne glede na državo večinsko strinjajo, da so boljši vozniki očetje, a so slovenski otroci (67 odstotkov) to še posebej prepričani, medtem ko je denimo v VB odstotek precej bolj izenačen med očetom in materjo. Statistično sicer veliko več nesreč povzročijo moški vozniki. Tudi primerjava, kako otroci “nadlegujejo” starše med dolgočasno vožnjo, so precej podobni, največkrat namreč vprašajo “Ali smo že tam?”. Se pa sodeč po anketi slovenski otroci manjkrat od zahodnih vrstnikov v avtu pretepajo z bratcem ali sestrico.
Slovenski otroci so najbolj tolerantni do svojih staršev, saj jih med vožnjo najmanjkrat zmoti kakšna stvar. Odgovor “Moji starši nikoli ne delajo ničesar zoprnega” je izbralo 50 odstotkov slovenskih otrok, medtem ko v VB denimo zgolj 11 odstotkov.
Našim otrokom gre približno enako na živce, če starši v avtu pojejo ali nastavijo ogrevanje na prevroče oz. premrzlo. V Franciji, Nemčiji in Španiji so otroci precej manj tolerantni, če starš za volanom vozi prehitro kot v primeru malih Slovencev, so pa slovenski otroci občutno večkrat izbrali odgovor “drugo” in k njemu pripisali, da jih pri starših moti, ko med vožnjo telefonirajo, kadijo, jedo ali se na splošno jezijo.
Male slovenske potnike v avtu bolj kot vse njihove vrstnike iz omenjenih držav moti, ker morajo sedeti pri miru dolgo časa (skoraj 60 odstotkov), odstotkovno vsaj še enkrat več kot drugod jih moti tudi slabost ali pa glasba, ki jo izbereta starša. Veliko manj od otrok v zahodnih državah pa jih moti, če obstanejo na črpalki ali pred trafiko, tudi glede sedenja pri svojih bratih in sestrah so bolj tolerantni.
Slovenskim staršem ni potrebno tolikokrat ...
In kaj z malimi prebivalci Slovenije naredijo starši, da se prično obnašati lepo v avtu? Več kot polovica jih pravi, da ničesar posebnega, saj da se že sami obnašajo dovolj v redu. Medtem pa odgovori iz tujine niso bili tako samoumevni. Slovenski starši očitno najmanjkrat od primerjanih držav uporabljajo kričanje ali grožnje, tudi s telefonom oziroma njegovimi aplikacijami si redkeje kot drugod “kupujejo” mir.
Otroci srkajo vase vse, kar se dogaja v prometu
Tako starše med vožnjo prej vržejo iz tira dogodki na cestah, otroci so le eden od motečih dejavnikov. In kako Maja Vidmar s svojimi očmi vidi svoje starše - voznike? "Spoznala sem, da je varna vožnja zahtevna dejavnost, ki zahteva popolno zbranost voznika. Otroci s svojimi nenehnimi vprašanji, prošnjami, zahtevami velikokrat zmotijo zbranost, po drugi strani pa vase srkajo vse, kar se dogaja v avtomobilu. Naloga staršev je, da se vsega tega zavedajo in se maksimalno potrudijo, da nudijo svojim otrokom svetel zgled obnašanja varnega voznika. S takšno podobo bodo bodoči vozniki (sedaj otroci) sami začenjali svojo vozniško pot varnega voznika tudi v nepredvidljivih okoliščinah. Želim si, da bi se pogosteje upoštevalo mnenje otrok, saj velikokrat opazijo stvari, ki jih odraslo oko ne zazna oziroma ne jemlje kot pomembno."
dezurni@zurnal24.si
