Upravičeno domnevamo, da je bilo 'zadetih' več, kot to kažejo uradni podatki

V Sloveniji bomo imeli 9. junija poleg volitev v Evropski parlament tudi trojni referendum, med drugim o vprašanju legalizacije indijske konoplje. Natančneje, glede tega referenduma bodo volivci povabljeni, da z 'da' ali 'ne' odgovorijo kar na dve vprašanji:

• "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?"
• "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?"

Predvsem drugo vprašanje o 'rekreativni' rabi (indijske) konoplje, s katero bi Slovenija postala ena najbolj liberalnih članic EU glede dostopnosti do marihuane, deli javnost. Medtem ko zagovorniki izpostavljajo pozitivne vplive, ki naj jih imel dvig prohibicije, drugi opozarjajo na negativne posledice dolgoročnejše uporabe kanabisa za telo in družbo.

Med nasprotniki je tudi večina zdravstvene stroke, ki je bila pri pripravljanju pobude in sprejemanju referendumskega vprašanja v državnem zboru bolj kot ne povsem izključena. Pobudo za referendum so sicer podali v Gibanju Svoboda, natančneje v njenem podmladku. Kritiki so mnenja, da je referendum o tem zelo pomembnem in daljnosežnem vprašanju primarno namenjen le enemu cilju, to je povečanju števila mladih, ki bi se udeležili volitev in trojnega referenduma.

Kako bi legalizacija marihuane vplivala na prometno varnost, doslej v slovenskih debatah in argumentaciji ni bilo posebej izpostavljeno, četudi bodo pričakovane posledice lahko tragične in tudi stroškovno zelo visoke za državo. Vsako v prometni nesreči izgubljeno življenje v povprečju Slovenijo stane že okoli 3,5 milijona evrov, vsaka težja poškodba več kot pol milijona evrov, dokazujejo uradni podatki ocene družbenoekonomskih stroškov nesreč za leto 2023. 

Samo podatki glede alkohola za volanom pravijo, da je bila letos vsaka sedma smrtna žrtev na cestah tudi posledica uživanja alkohola pri udeležencih. Dostopni podatki iz nekaterih držav, kjer so že šli v legalizacijo konoplje, kažejo, da se je tveganje za nastanek hudih prometnih nesreč po legalizaciji konoplje občutno povečalo.

Ključna izziva za prometno varnost v Sloveniji glede legalizacije 'trave' sta dva in sicer pričakovano povečanje števila voznikov, ki bi vozili pod vplivom marihuane ter razmeroma zapleten proces dokazovanja, da je nekdo v tistem trenutku vozil oziroma ni vozil pod vplivom sestavine tetrahidrokanabinola (THC).

Zdravstvena in prometna stroka sta si edini glede nekaterih najbolj očitnih in zelo nevarnih posledic hkratnega uživanja marihuane in vožnje:

• Zmanjšanja koncentracija, pojav raztresenosti.
• Upočasnjene reakcije, težje sprejemanje odločitev.
• Lahko prihaja do motenj zaznave rdeče barve (stop luč, semafor ...)
• Slabše sledenje premikajočih predmetov.

Policija si ne dela utvar, mnogi izkoriščajo obvoz

Po statističnih podatkih policije vožnja pod vplivom drog, kamor spada marihuana, v Sloveniji morda niti ni tako resen problem, oziroma se stanje celo izboljšuje. Medtem ko na leto za volanom odkrijejo več kot deset tisoč alkoholiziranih voznikov, je delež 'zadetih' od marihuane razmeroma nizek. Po vrhuncu v koronskem letu 2020, ko so na cestah kontrolirali in potrdili prisotnost kanabinoidov v sto primerih, je bila lani prisotnost ugotovljena pri 72 voznikih. Od tega je bila skoraj tretjina oziroma 21 primerov takšnih, ko so bili vozniki udeleženi v nesreči. 

Profimedia

Vendar pa ta statistika ne pove vsega. V zadnjih letih je namreč začelo močno naraščati število takšnih voznikov in voznic, ki ob policijski kontroli odklonijo test na drogo. Lani jih je bilo že 814. Ti vozniki z odklonitvijo testa avtomatsko dobijo 18 kazenskih točk in izgubijo izpit. A po drugi strani jim ni bilo nikoli dokazano, da so zares vozili zadrogirani, zato so se morda tudi lažje vrnili na cesto, ko so sodišče prosili za vračilo izpita po radodarnem pravnem institutu odpustka, oziroma t. i. pogojnega vozniškega dovoljenja.

V tem primeru sodišče hudim kršiteljem prometne zakonodaje dovoli povratek in normalno udeležbo v prometu brez hujših sankcij pod pogojem, da v določenem preskusnem obdobju niso zasačeni pri novem hujšem prekršku. Zgovoren je tudi podatek, da je bilo med omenjenimi 814 vozniki lani kar 40 takšnih, ki so bili udeleženi v nesreči, pa so vseeno odklonili test na droge. Lahko upravičeno domnevamo, da je 'zadetost' že danes posredi v precej več nesrečah, kot to kažejo uradni podatki.

Na AVP opozarjajo, da glede na vse učinke, ki jih ima (stimulans, depresor, antipsihotik, halucinogen), varne meje za vožnjo po uporabi konoplje preprosto ni. Pred vožnjo mora veljati popolna abstinenca pri uživanju drog.

Glede napovedi, kaj se utegne zgoditi v Sloveniji v primeru, da legaliziramo uporabo marihuane, so pri slovenski policiji jasni. "Izkušnje policij, kje je prišlo do legalizacije konoplje ali pa policij v državah, ki so zelo liberalne na tem področju, kažejo na to, da se posledično poveča tudi število voznikov, ki vozijo pod vplivom prepovedanih drog."

Podobno menijo pri Agenciji za varnost prometa (AVP). Legalizacija po njihovem "lahko poveča število voznikov, ki vozijo pod vplivom konoplje, kar lahko vodi do večje verjetnosti prometnih nesreč." Ob tem navajajo več študij iz tistih zveznih držav ZDA, kjer je konoplja že legalizirana. Tamkajšnji raziskovalci so opazili za šest odstotkov povečano tveganje za nastanek prometnih nesreč s poškodbami in kar za štiri odstotke povečano stopnjo smrtnih prometnih nesreč. Vendar pa pri AVP dodajajo, da so rezultati tovrstnih raziskav še nejasni in se lahko razlikujejo. 

Pri AVP kljub temu opozarjajo, da so se morale posamezne članice EU po legalizaciji uporabe konoplje (Nizozemska, Malta, Luksemburg) soočiti z izzivi glede prometne varnosti in prilagoditve svoje zakonodaje ter izobraževanja voznikov. "Vsekakor je pomembno, da se pri morebitni legalizaciji konoplje upošteva tudi prometna varnost in sprejemajo ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja na cestah."

"Na tem referendum izbiramo, po kakšni poti želimo. Po poti zdrave družbe, zdravih otrok in mladostnikov, zdrave vključujoče družbe, večje prometne varnosti ..."

David Razboršek, Zavod Vozim

Še bolj kritični do hitenja z legalizacijo marihuane so v Zavodu Vozim. "Konoplja vpliva na zmanjšano koordinacijo, zmanjšan odzivni čas, spremembo se percepcije, presoje in koncentracije ter povečuje verjetnost za prometno nesrečo. V večini državah, kjer so legalizirali konopljo, je prišlo do povečanje števila voznikov pod vplivom konoplje ter povečanja števila prometnih nesreč," pravi ustanovitelj in vodja zavoda David Razboršek. Ob tem opozarja na velike zaledne interese industrije po legalizaciji ter navaja primer ZDA, "kjer imajo v določenih državah več trgovin s THC izdelki kot restavracij McDonaldsa".

Svojo utemeljitev glede pomembnosti vprašanja legalizacije naslanja na eno zadnjih obsežnejših raziskav glede vplivov marihuane na prometno varnost, ki je bila objavljena septembra lani v reviji JAMA Network. Po podatkih raziskave, ki so jo izvedli na Univerzi v kanadski Ottawi, se je število prometnih poškodb od legalizacije konoplje v Kanadi leta 2018 povečalo za 475 odstotkov. V Kanadi je meja, da je neka oseba obravnavana pod vplivom, 2 ng/ml THC v krvi.

V omenjenem zavodu bodo v prihodnjih dneh izvedli več dogodkov, s katerimi želijo javnost bolje ozavestiti o zelo verjetnih, a doslej zapostavljenih posledicah legalizacije marihuane za širšo družbo. Med drugim so predlagatelji referenduma v postopkih doslej povsem ignorirali slovenska strokovna zdravniška združenja, navaja Razboršek.

Slab zgled hitenja z legalizacijo v Nemčiji

Na vsak način si pri AVP ne želijo, da se nam ponovi nemški scenarij. V Nemčiji je t. i. semaforska koalicija socialistov, liberalcev in zelenih namreč s 1. aprilom letos delno legalizirala konopljo, a ob tem v vladi niso pravočasno pomislili na potrebne spremembe v predpisih glede preprečevanja vožnje po uporabi marihuane oziroma medijskega ozaveščanja ljudi glede nesprejemljivosti hkratnega uživanja in vožnje.

Sedanji zakon je do 'zadetih' voznikov prijaznejši kot v primeru alkohola, med drugim niti ne obravnava strožje mladih in poklicnih voznikov. Po drugi strani pa njihov zakon ne določa nikakršne meje, pri kakšni koncentraciji THC v telesu je voznik obravnavan, kot da vozi pod vplivom. V Nemčiji zdaj hitijo s popravljanjem predpisov, med drugim bodo tudi šele določali mejne vrednosti prisotnosti THC v telesu.

Securetec

Kdaj je nekdo zadet in kdaj ni? Odgovor ni enostaven.

Prav ugotavljanje količine THC v telesu in s tem stopnje 'zadetosti' za volanom je drugi izziv, ki ga ima tudi naša stroka, vključno s policijo. Za razliko od alkohola, pri katerem zakon določa jasno lestvico dovoljene oziroma nedovoljene količine v izdihanem zraku oziroma krvi, podobna lestvica za droge ne obstaja. Na AVP pravijo, da hitri tresti na slino ne omogočajo natančno določiti ravni THC. Bolj zanesljivi so krvni testi, a "tudi ti ne morejo natančno določiti, kako močno je oseba pod vplivom."

"Različni ljudje se različno odzivajo na kanabis, uživajo ga v različnih oblikah, zato ni enostavno določiti univerzalne meje," pojasnjujejo pri AVP in dodajajo, da je treba upoštevati individualne razlike med uživalci. "Sprememba zakonodaje bi lahko zahtevale bolj natančne teste in določitev mejnih vrednosti THC v krvi," so za Žurnal24 dodali na AVP, kjer glede legalizacije marihuane poleg tveganja za zdravje in prometno varnost opozarjajo na širše družbene posledice.  

Glede mejnih vrednosti za odkrivanje drog v krvi trenutno ni specifičnih informacij za Slovenijo. Vendar pa obstajajo splošne smernice za mejne vrednosti za različne snovi. Za THC se tako pogosto uporablja mejna vrednost 50 ng/ml krvi. 

Glavna psihoaktivna sestavina konoplje tetrahidrokanabinol, imenovan tudi Delta 9 THC po podatkih Inštituta za sodno medicino ostaja v krvi voznika okoli štiri ure, kar pomeni, da toliko časa traja njegov vpliv na telo. V ustih pa se lahko THC zadržuje tudi še do 24 ur po uživanju, pravijo pri AVP. To pomeni, da bi bil hitri test na slino, ki je eden od načinov, kako policisti med kontrolo iščejo voznike pod vplivom, dlje časa pozitiven še tudi potem, ko bi znaki opojnosti že izzveneli. 

Še drugače je pri urinu, kjer je prav THC od številnih drog lahko ostane najdlje prisoten, tudi po več tednov. A takšen THC ima spremenjeno kemijsko sestavo in nima vpliva na možgane.

Pri AVP in policiji sicer menijo, da so hitri testi DrugWipe 6S, ki jih uporabljajo policisti, ob pravilni uporabi zelo zanesljiv indikator, na podlagi katerega lahko voznika upravičeno napotijo na dodatni strokovni pregled. Tam s preiskavo krvi in urina ter z zdravniškim mnenjem lahko podajo natančnejši odgovor, v kakšnem stanju je bil voznik v trenutku kontrole. Hitri test kot indikator vožnje pod vplivom po zagotovilih policije sicer reagira pri 10 nanogramih THC na mililiter sline. Pri policiji še pravijo, da je preverjanje s hitrim testom na droge stroškovno dražje kot pa preverjanje na prisotnost alkohola. 

Kot alternativo preverjanja s hitrim testom na slino lahko policist med kontrolo uporabi tudi postopek, pri katerem ocenjuje horizontalni in vertikalni drget luči. Oseba mora z očmi slediti predmetu, ki mu ga pred obrazom premika policist, policist primerja tudi velikost zenic in reakcijo na svetlobo. V primeru suma na vpliv prepovedanih substanc enako kot v primeru indikatorja napoti osebo na odvzem telesnih tekočin in pregled v najbližji zdravstveni dom.

andrej.leban@styria-media.si