Zavarovalnica Triglav je v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo ter podjetjem Flycom Technologies razvila spletno aplikacijo Drajv Zemljevid. Gre za vsakomur in zastonj dostopno orodje z zemljevidom Slovenije, na katerem je v vizualizirani obliki prikazana ogromna baza podatkov uporabnikov aplikacije Drajv.
Z njo je okoli sto tisoč različnih uporabnikov v zadnjih devetih letih prevozilo skupno že več kot 1,3 milijarde kilometrov, redno jo uporablja okoli 15 odstotkov strank omenjene zavarovalnice. Po besedah raziskovalca umetne inteligence Marka Grobelnika z Instituta Jožef Stefan gre za zelo relevantne in uporabne podatke o vsakodnevnih prometnih tokovih na naših cestah, ki so morda celo boljši in natančnejši od tistega, kar imajo glede naše države v svojih bazah IT velikani, na primer Google. Za primerjavo, Drajv aplikacija je doslej zabeležila že več kot 60 milijonov prometnih prekrškov, ki pa seveda so in bodo vedno ostali anonimni.
Predvsem ob vikendih voznikom popusti pozornost, takrat so splošni rezultati voženj z aplikacijo Drajv značilno slabši kot med delovniki.
Vodja razvoja aplikacije Drajv Boštjan Kop je pojasnil, da so se po prenovi aplikacije Drajv leta 2019 (v uporabi je sicer že od leta 2015), pojavile nove možnosti uporabe anonimiziranih podatkov, ki bi lahko koristili celotni družbi. Šli so v razvoj aplikacije, ta pa v obliki zemljevida podaja številne informacije, ki so razvidni dobesedno za vsako ulico in stransko cesto posebej, seveda pa tudi za glavne prometnice. Uporabili so podatke, zbrane med 1. januarjem 2021 in 30. junijem 2023.
Uporabnik lahko na podlagi filtrov določa prikaz podatkov. Tako je mogoče videti pogostost prekoračitev hitrosti nad dovoljeno omejitvijo, ali pa na katerih odsekih aplikacija zabeleži nedovoljeno uporabo mobilnika, ki ga voznik oziroma voznica med vožnjo vzameta v roke. Svoje baze so sparili z drugimi, na primer podatki o preteklih prometnih nesrečah. S tem je mogoče na nekem odseku iskati korelacije s kršenjem hitrostnih omejitev, sunkovitim zaviranjem, predivjo vožnjo v ovinek, premike telefona ...
Specifične kršitve hitrosti, telefon uporabljamo povsod
Eden od filtrov na zemljevidu je tudi prikaz šol in vrtcev, kar množične prekoračitve hitrosti na nekem odseku lahko postavi še prav v posebno luč. Kop je glede prekoračitev hitrosti na avtocestah povedal, da so te še posebej izrazite na raznih razcepih. Kot primer je navedel razcep Malence na ljubljanskem obroču, kjer so prekoračitve zelo pogoste, delež prometnih nesreč pa tudi. Največ kršitev hitrosti ali pa sunkovitih reakcij sicer aplikacija beleži pri vožnji v mestnih okoljih, medtem ko je uporaba telefona prisotna praktično povsod.
Pri Zavarovalnici Triglav pravijo, da so podatke aplikacije ponudili v splošno uporabo kot svoj prispevek družbi, zato v ozadju ni komercialnih namenov. Upajo, da bo Drajv zemljevid lahko služil kot koristno orodje, na podlagi katerega bodo lahko prometno politiko in ukrepe prilagajali vsi, od upravljavcev avtocestnega in državnega cestnega omrežja do občin, učiteljev in vse ostale zainteresirane javnosti. Pa ne gre samo za klasične ukrepe, kot je kam postaviti nov znak ali pa merilnik hitrosti, temveč ima pametna uporaba zbranih podatkov lahko še precej širše možnosti.
"Z uporabo novih tehnologij v obliki umetne inteligence (UI) bi lahko na primer močno zmanjšali prometno gnečo, po mojem prepričanju celo odpraviti zastoje," je v debati po predstavitvi novosti povedal priznani raziskovalec UI Marko Grobelnik. Če se danes pretočnost in varnost skuša uravnavati z omejitvami in kaznimi, bi lahko to nekoč precej bolje počeli z uravnavanjem prometnih tokov, ko bi na podlagi realnih podatkov hitro odreagirali z uravnavanjem najvišje dovoljene hitrosti, delovanjem semaforjev in podobnimi ukrepi. Ena od možnosti bi bila tudi, da bi aplikacija v živo navajala podatke, kdaj bo dosežen cilj, če se bodo uporabniki držali predpisov in kaj se bo zgodilo, če se jih ne bo. Najobičajneša posledica hitenja v gneči je namreč prav zastoj.
Psiholog Kristijan Musek Lešnik je izrazil mnenje, da je zemljevid odlično orodje, s katerim lahko preverimo, kako se mi ali drugi obnašamo na naši domači cesti. Vidi pa tudi številne dodatne prednosti, s katerimi lahko na podlagi orodja dostopamo v izobraževalni sistem in z različnimi akcijami naučimo otrok ustreznejhšega obnašanja otrok v prometu od tistega, kar počnemo sami.
Eden od primerov, kako aplikacija v praksi že lahko daje zelo koristne rezultate, je osnovna šola v Moravčah, kjer so na podlagi podatkov o odsekih z največ kršitvami hitrosti prilagodili šolske poti, hkrati pa dodatno podučili otroke o obnašanju na kritičnih odsekih.
Župan Velikih Lašč Matjaž Hočevar pa je na podlagi njihovega primera, ko je aplikacija zabeležila že več tisoč kršitev na državni cesti mimo šole, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h, opozoril predvsem državne institucije, naj izkoristijo zbrane podatke za izboljšave infrastrukture ob hkratnem ohranjanju pretočnosti. Župani lahko to počnejo povečini samo tako, da na odsek postavijo radarje, je dodal. S tem pa ni nihče zares zadovoljen.
Na splošno aplikacija drajv nagradi zgolj vožnjo po omejitvah. Ostali voznikovi prekrški se pa ne evidentirajo in so za prekrške kot so neuporaba smerokazov, izsiljevanja, vožnja v rdeč semafor in še in še "nevidni",
Ravno glavna cesta Kočevje - Velike Lašče - Ljubljana (59 km) je tako nenormalno posejana s prometnimi znaki za omejitev hitrosti, da bi jo moral zapret... ni odseka v dolžini 5 km, da nebi bila nekje omejitev pod 90 km/h… ...prikaži več kot de za cesto izven naselja spodobi. skoz je 60, 70 km/h izven naselja pa več kot pol relacije polna črta po sredini... katastrofa od ceste
In ravno zaradi slednjivosti je ne uporabljam. Še malo pa boš, ko boš potrdil pogoje, avtomatično dobil položnico domov z vsemi tvojimi podatki