Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je na novinarski konferenci pojasnjevala sprejeta izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah.
Kot je znano, so sindikati izhodišča za pogajanja sprejeli kritično, izrazili pa so tudi razočaranje nad tem, da se bodo nove višine plač poznale šele leta 2025 oziroma pozneje.
Po besedah ministrice, si mnogi sindikati ne želijo prenove, "zato je vlada sprejela načelo, dokler ni izpogajano vse, ni spogajano nič." Prav zato bodo najprej odpravili vsa plačna nesorazmerja in šele nato začeli z implementacijo nove plačne lestvice.
Prenova plačnega sistema v javnem sektorju bo torej potekala v dveh delih. Prvi del bo obsegal odpravo plačnih nesorazmerij in bo trajal do konca leta 2024.
V začetku leta 2025 pa naj bi se začel drugi del prenove plačnega sistema, ki bo obsegal implementacijo nove plačne lestvice in naj bi trajal do leta 2027.
V dokumentu, ki ga je pridobila STA, je natančneje opredeljena predlagana sestava plačnih stebrov in druge ključne vsebine, ki bi jih urejal nov zakon.
"Plačni razredi pod minimalno plačo naj bi se v javnem sektorju tako odpravili šele z letom 2025, ko se bo začela uvajati nova plačna lestvica."
Zamrznitev redne delovne uspešnosti
Ministrica o finančnih učinkih ni želela govoriti. "Naslavljamo več elementov, ki jih želimo v prenovo vključiti, prav zato pa o financah ne želimo javno govoriti. To ni enako temu, da ne bi vedeli, koliko bi nas prenova stala," je povedala ministrica in dodala, da bo prenova zahtevala dodatna finančna sredstva, zato predlaga zamrznitev redne delovne uspešnosti, ki državo stane okoli 100 milijonov letno in je po njenih besedah pogosto porazdeljena nepravično.
V dokumentu, ki ga je pridobila Slovenska tiskovna agencija, je natančneje opredeljena predlagana sestava plačnih stebrov in druge ključne vsebine, ki bi jih urejal nov zakon.
Zakon bi urejal skupne temelje plačnega sistema, torej določbe, ki bi veljale za vse zaposlene v javnem sektorju. Med drugim so to plačna lestvica, način uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede, razpon za uvrščanje delovnih mest v plačne razrede, način določitve osnovne plače, napredovanja, dodatki in delovna uspešnost.
Najvišja plača okoli 8465 evrov
Predlagana plačna lestvica bi imela 67 plačnih razredov, razpon med plačnimi razredi, sedaj približno štiriodstoten, bi znašal tri odstotke. Novi prvi plačni razred, sedaj 12., 13. in 14., bi določili v višini minimalne plače v januarju 2023. Če je minimalna bruto plača okoli 1203 evre, bi torej osnovna plača v najvišjem plačnem razredu znašala okoli 8465 evrov bruto, je razvidno iz predlagane nove lestvice. Vlada ob tem predlaga tudi kategorijo varovane plače za tiste, ki bi napredovali v najvišje plačne razrede in bi zaradi znižanega razpona med plačnimi razredi plačne lestvice imeli nižjo plačo.
Poleg ureditve višine plač želi vlada poseči tudi v dopuste in dodatke.
dezurni@styria-media.si
Bravo Ender, si kot Ronandiljo, si kot Gaucho, zastreljal ……
Reforma ! Razumem ampak, kaj hitreje to ne gre..Medtem se bomo še naprej ukvarjali z nesorazmeji , sindikati in pogojevanji posameznih deležnikov..