Slovenija > Črna kronika

Podžupana skušal podkupiti z najmanj 1000 kepicami sladoleda

sladoled Profimedia
Gzim Kahrimani ni prenesel, da bi blizu njegovega kioska lokal odprl njegov sorodnik Lirim Kahrimani.

Sladoledarska vojna med sorodnikoma iz Krškega, po rodu pa iz Severne Makedonije, Gzimom Kahrimanijem in Lirimom Kahrimanijem, v katero naj bi bila vpletena še nekdanja tamkajšnja župan Miran Stanko in podžupan Silvo Krošelj, se je včeraj  končala s sodbo na ljubljanskem okrožnem sodišču.

Gzim Kahrimani | Avtor: D. M. D. M.

Ni si želel konkurence

Gzima, ki sladoled streže v kiosku Jagoda na Cesti krških žrtev v starem mestnem jedru, naj bi leta 2021 razburilo, ker je občina nameravala Lirimu oddati že nekaj časa prazen, le nekaj sto metrov oddaljen lokal. Konkurence v takšni bližini si pač nihče ne želi.

Silvo Krošelj | Avtor: Z leve: Silvo Krošelj z zagovornico Katarino Jalovec ter Gzim Kahrimani in njegov odvetnik Drago Šribar
Po očitkih okrožne tožilke Petre Ferdin naj bi zato podžupanu Krošlju med 3. marcem in 2. aprilom tistega leta večkrat ponudil denarno nagrado, če bi vplival na oddajo prostorov. Podkupnina naj bi znašala 1000 evrov, če bi se najemna pogodba spremenila tako, da Lirim ne bi smel prodajati sladoleda, in 2000, če mu prostora sploh ne bi oddali.

Miran Stanko | Avtor: D. M. Miran Stanko in njegova odvetnica Klavdija Kerin D. M.
Podžupan ga je ignoriral

Toda od Krošlja želenega odziva ni bilo in obupani Gzim naj bi se tako obrnil še na Stanka, tokrat brez ponujanja "nagrade". Pogodba je bila res spremenjena: po četrtem členu naj bi se Lirim zavezal, da bo tam imel okrepčevalnico, kar bi po prepričanju tožilke omejilo njegovo opravljanje dejavnosti.

Gzim je na eni prejšnjih obravnav povedal, da ima slaščičarno za prodajo sladoleda od občine v najemu že od leta 1985: "Ko sem izvedel, da bo občina oddala v najem še prostor, ki je blizu Jagode, mi ni bilo vseeno, da mi ustvarja konkurenco. Staro mestno jedro je majhno in ocenil sem, da bom v tem primeru le težko posloval rentabilno, preživljam pa vso družino. Govoril sem z znanci in eden mi je svetoval, da se obrnem na Silva Krošlja, nisem vedel, da je nepoklicni podžupan. Po SMS-sporočilih sem ga prosil za pomoč, a je bil neodziven, imel sem občutek, da se me hoče znebiti. V eno sporočilo sem zapisal številki 1000 in 2000, toda brez pojasnila, kaj pomenita. Mislil sem na kepice sladoleda, ne na evre."

Ko je ugotovil, da Krošelj, ki bi moral po prepričanju tožilstva nedovoljeno ponujanje darila takoj prijaviti, ni pravi naslov za njegove želje, se je obrnil na župana Stanka: "Obljubil mi ni ničesar, le, da bo zadevo preveril."

V opremo vložil 100.000 evrov

Lirim je po svojih besedah hotel odpreti restavracijo, v katerem bi ponujal jedi z žara in sladice: "Potem ko mi je župan pojasnil, da Gzim ne želi, da prodajam sladoled, smo pogodbo spremenili tako, da je bila registrirana okrepčevalnica in podobni obrati. Toda to po mojem ni izključevalo prodaje sladoleda."

Kljub temu je od najema lokala odstopil, pa čeprav naj bi v opremo že vložil 100.000 evrov: „Obiskali so me policisti in govorili o neki 'miti', podkupnini. S takšno 'mučko' se nisem hotel pečati.“

Ničelna toleranca do korupcije

Tožilka Ferdinova je včeraj v zaključnem govoru poudarila, da je krivda dokazana vsem trem: "Gzimu Kahrimaniju je znanec svetoval, naj za pomoč zaprosi Krošlja in čeprav naj bi mu, kot je rekel, ponudil sladoled, je tudi ta nedovoljena korist. Če stane ena kepica približno 1,6 evra, je to 1600 oziroma 3200 evrov. Krošelj mu je na SMS-sporočila pozitivno odgovarjal, kar pomeni, da je dal obljubo, da bo nagrado sprejel, čeprav se ni nikjer vpletal v vsebino pogodbe in ni na nikogar vplival. Moral pa bi zavrniti njegovo nagovarjanje in o tem obvestiti nadrejene,  kot zahteva zakon o integriteti. Namesto tega je Gzima zavajal, da bo vse preveril, na koncu pa ga ignoriral. Stanko pa je naročil spremembo pogodbe, da bi pomiril strasti med Gzimom in Lirimom. Res ni šlo za čisto prepoved prodaje sladoleda, a je omejil Lirima in s tem Gzimu pridobil nepremoženjsko korist."

Ker je po njenem v javni upravi treba imeti ničelno toleranco do korupcije, je predlagala obsodilno sodbo: za Gzima pogojno kazen eno leto in 10 mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let ter denarno kazen, za Krošlja eno leto pogojnega zapora s preizkusno dobo treh let in denarno kazen, za Stanka pa pogojno kazen 10 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let.

Hotel je le zaščititi občinsko last

Kahrimanijev zagovornik, odvetnik Drago Šlibar, je zatrdil, da ni šlo za kaznivo dejanje, temveč prosto urejanje pogodbenih razmerij: "Moj klient je povedal, da ga skrbi za svoj posel s sladoledom, ki ga pred občino prodaja že dolga leta. Župan mu ni nič obljubil, rekel je le, da bo preveril pogodbo. To so res spremenili, a prodaja sladoleda ni bila izrecno prepovedovana. Predlagam oprostitev."

Tudi Krošelj po besedah njegove zagovornice Katarine Jalovec ni kriv, saj ni sprejel nobene ponudbe in tudi ni izkoristil svojega položaja. Podobno je povedala odvetnica Klavdija Kerin, ki zastopa Stanka: "Župan je zgolj želel zaščititi občinski lokal, prodaja sladoleda pa ni bila prepovedana. Svojih pristojnosti ni presegel, zato ga je treba oprostiti."

Župan in podžupan oproščena

Sodnica Maja Povhe je za krivega res spznala samo Gzima Kahrimanija: zaradi ponujanja nagrade Krošlju je dobil eno leto in tri mesece pogojnega zapora s preizkusno dobo treh let in 2100 evrov denarne kazni, napeljevanja Stanka k zlorabi položaja pa ga je oprostila. Krošelj in Stanko sta bila oproščena, ker po njenem prepričanju ni bilo znakov kaznivega dejanja.

Naslovna fotografija je simbolična.

Komentarjev 2
  • maček 09:06 24.marec 2026.

    1000x bi jih moral dobiti po kepi.

  • Avatar Garancija
    Garancija 08:43 24.marec 2026.

    S kom se vi otroc ukvarjate