Razpis. Predvidoma prihodnji teden bo agencija za javna naročila objavila javno naročilo za izvajanje poštnih storitev. Kdo vse bodo naročniki, na agenciji še ne morejo povedati, kot kažejo podatki spletne aplikacije Supervizor, pa je Pošta Slovenije od vseh proračunskih uporabnikov v zadnjih osmih letih v povprečju prejela 45 milijonov evrov na leto.
Čeprav bo to javno naročilo, za katero bi se lahko potegovalo več izvajalcev, bo najugodnejši ponudnik skoraj zagotovo Pošta Slovenije.
Rešitev za pošto je DDV
Univerzalne poštne storitve so po zakonu o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV. Njeni konkurenti pa morajo svojim strankam DDV zaračunati. Podjetja lahko vstopni in izstopni DDV poračunajo, zato nanje to ne vpliva, državni organi pa bi ga morali le plačati. To pomeni, da bi bili konkurenti 20 odstotkov dražji, tudi če bi ponudili enako ceno kot Pošta Slovenije.
Na agenciji za pošto in elektronske komunikacije so povedali, da je v Sloveniji sicer sedem izvajalcev tako imenovanih zamenljivih poštnih storitev. Ti le prevzemajo pisemske pošiljke večjih naročnikov, ki jih ti želijo pošiljati po Sloveniji, končno storitev, torej dostavo pošiljke do končnega naslovnika, pa še vedno opravi Pošta Slovenije. Takšni ponudniki so na trg lahko vstopili s popolno liberalizacijo trga poštnih storitev 1. januarja.
DHL: Nismo konkurenčni
Dolores Lakovič iz podjetja DHL nam je povedala, da se na razpise po navadi prijavljajo, kadar gre za mednarodne pisemske pošiljke. “Če gre za pisma v notranjem prometu, nismo konkurenčni, ker nimamo razvitega omrežja, da bi bili hitrejši ali cenovno ugodnejši od Pošte Slovenije,” pravi. Za postavitev omrežja, kot ga ima Pošta Slovenije, je naš trg premajhen, pa je dejal eden od poznavalcev trga poštnih storitev, ki ni želel biti imenovan, in dodal, da je takšno javno naročilo pravzaprav nesmiselno, saj je poštni trg le navidezno liberaliziran.
Več tožb, več poštnine
Kakšni so stroški poštnih storitev, smo vprašali vrhovno sodišče, ki vodi podatke za vsa slovenska sodišča. Kot je pojasnil Gregor Strojin, so stroški poštnin sorazmerni s številom sodnih zadev, ki stalno narašča. Leta 2006 so tako znašali 8,4 milijona evrov, leta 2008 že nekaj več kot devet milijonov evrov, lani pa 11,9 milijona evrov.
“Sodišča imajo na leto v delu okoli 1,5 milijona različnih zadev, ki praviloma vse vključujejo več strank oziroma udeležencev, v skoraj vsaki zadevi je vsako leto več procesnih dejanj, ki terjajo samostojne pošiljke, te pa se praviloma pošiljajo priporočeno,” so visoke zneske pojasnili na vrhovnem sodišču.
“Z namenom racionalizacije je sodstvo pristopilo k postopku javnega naročila za celotno javno upravo,” so dodali.