V ponedeljek, 13. septembra, društvo glasbenikov Glasbeni forum v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma pričakuje več kot tisoč glasbenikov. Ker ta dvorana sprejme le 700 ljudi, pa bodo, če bo treba, najeli kar največjo, Gallusovo.
Mojmir Sepe, skladateljČe bo šlo tako naprej, bo slovenske glasbe vedno manj.
Gre za prvi slovenski glasbeni kongres oziroma upor proti novemu medijskemu zakonu, ki ga bodo poslanci obravnavali 20. septembra. Glasbeniki zavračajo predvsem 70. člen, ki bo predvajanje domače glasbe z obveznih 40 odstotkov zmanjšal na manj kot deset odstotkov. Zakona ne podpirajo niti komercialne radijske postaje, nasprotnega mnenja so le velike založbe.
Založnik: To je zavajanje!
Velike založbe po mnenju združenih glasbenikov novi zakon podpirajo, ker naj bi z vrtenjem glasbe tujih izvajalcev zaslužile več kot z vrtenjem domače. Darjo Rot, direktor založbe Nika, pravi, da je to zavajanje: "Več denarja dobimo, če se vrti slovenska glasba, v katero smo vložili ogromno denarja (Neisha, Omar, Melodrom), in ne tuja. Kot lastnikom fonogramov nam za domači repertoar pripada stoodstotni delež, za tujega pa bistveno manj. Kar se tiče predloga zakona, mislim, da je bolje 15 odstotkov v najbolj poslušanih terminih, ko radio posluša 500 tisoč ljudi, kot pa 20 odstotkov ponoči, ko jih posluša okoli deset tisoč. Nacionalni radio je zgodba zase. Naj dodam, da predlagatelj zakona na pogovore ni povabil nikogar od založnikov."
RTV naj vrne glasbene oddaje
Glasbeniki zahtevajo, naj se med 6. in 20. uro vrti najmanj 50 odstotkov slovenske glasbe, od RTV Slovenija pa, naj v svojo programsko shemo nemudoma vrne oddaje, ki spodbujajo razvoj in kakovost slovenske glasbene produkcije; to so denimo ukinjene Sobotna noč, Izza odra (Brane Rončel), Videospotnice in Aritmija. Kongres glasbenikov podpira tudi Društvo slovenskih pisateljev.
Slabe strani novega medijskega zakona
Sporna sta člen 70 in manjkajoči člen (12.), ki v trenutnem zakonu še obstaja. V 70. členu predlaganega novega zakona je sporen delež vrtenja slovenske glasbe na radijskih in televizijskih programih, ki je denimo na nacionalnem radiu s 40 odstotkov zmanjšan na osem odstotkov. Člen 12 je novoustanovljene radijske postaje do zdaj obvezoval, da podpišejo pogodbo s kolektivno organizacijo, kot sta Sazas in IPF. Po novem zakonu to ne bo več potrebno – glasbeniki opozarjajo, da gre za legalizacijo piratstva.
Dobre strani novega medijskega zakona
Domača glasba podnevi. Ker se bo slovenska glasba morala predvajati čez dan, med 6. in 20. uro, radijske postaje ne bodo tvegale in v eter spuščale katerekoli domače pesmi, kot so to počele do zdaj, ko so slovensko glasbo vrtele le ponoči. Tako bo slovenska glasba dosegla več poslušalcev.
Realni seznami. Ker se bo slovenska glasba vrtela čez dan, bodo tudi seznami predvajanj za Sazas realnejši in tako bodo težili k preglednejšemu poslovanju tega združenja avtorjev.
"Vrtel bi le jagodni izbor"
Kakšen se vam zdi del novega medijskega zakona, v katerem se določa delež vrtenja slovenske glasbe?
Slab. Saj Sazasu plačujemo delež od prihodkov. Torej če radijske postaje ne glede na to, kaj predvajajo, plačujejo enako ceno, naj imajo vsaj to pravico, da izberejo tiste avtorje, ki so pri poslušalcih posamezne postaje najbolj priljubljeni. Predvajati želimo torej le jagodni izbor! To pomeni, da se predvaja res tisto, kar večini poslušalcev seže do srca. Takih pesmi pa ta trenutek slovenski avtorji ustvarijo premalo.
Kako to mislite?
Za kvoto 15 odstotkov med 6. in 20. uro, torej podnevi, bi morali domači avtorji ustvariti vsaj 25 hitov na leto. Jaz pa se za letos ne morem spomniti niti enega. Mladi poslušalci si želijo nove glasbe. Če bomo predvajali stare uspešnice samo zaradi kvot, bo mlada publika raje izbrala ipod. Slovenska publika si želi nove sodobne slovenske glasbe, ki sledi svetovnim trendom. Take glasbe pa je premalo, da bi si lahko privoščili tako visoke kvote. Kvaliteta mora imeti prednost pred kvantiteto.
