Znanstveniki ameriške vesoljske agencije Naas so na podlagi najnovejših podatkov satelita Suomi NPP razkrili vzorec, kako se intenziteta luči na Zemlji skozi leto spremeni v času največjih praznikov.
Osredotočili so se na božično-novoletni čas na primeru ZDA in na čas svetega meseca ramazan na območju Bližnjega Vzhoda.
Številna ameriška mesta tako te dni v vesolje sevajo za med 20 do 50 odstotkov več svetlobe v primerjavi z ostalim časom leta, medtem ko v nekaterih bližnjevzhodnih mestih med ramazanom, ko se muslimani šele po sončnem zahodu napotijo v družbeno življenje, po nakupih aliv restavracije, pa je takrat svetlobe prav tako več kar za 50 odstotkov.
V ZDA se začnejo mesta bolj svetiti dan po njihovem zahvalnem dnevu v drugi polovici novembra na tako imenovani črni petek, ki ga zaznamuje naval na popuste v trgovinah. Takšen svetlobni porast se nadaljuje še nekaj dni po novem letu. Zanimivo pa se najbolj spremeni svetloba v primestjih in majhnih mestih, celo do 50 odstotkov, medtem ko so središča mest svetlejša največ za 30 odstotkov. Strokovnjaki to razlagajo z dejstvom, da je v primestjih več prostora, zato ljudje bolj krasijo svoje domove z lučkami.
Glede ramazana prihaja po Bližnjem vzhodu do velikanskih razlik. V mestih po Savdski Arabiji je tako v svetem mesecu ponoči celo do 100 odstotkov svetleje, podobno je tudi v Kairu, prestolnici Egipta, medtem pa v prav tako muslimanski Turčiji ponoči prihaja le do manjših odstopanj. Izjema je le zaključni dan ramazana, praznik Eid al-Fitr, ko celotni Bližnji Vzhod dobesedno zažari.
Soumi NPP satelit ima na krovu poseben instrument, s katerim nadzira tisto polovico Zemlje, ki je trenutno v Sončevi senci. Leta 2012 so na podlagi teh podatkov že izdelali zemljevid, kako izgleda Zemlja s svojimi mesti ponoči. Vsi podatki so večkrat filtrirani, tako da na fotografijah Zemlje ni posledic Mesečeve svetlobe, obakov ali letečih predmetov. Največjo težavo za instrumente predstavlja odboj svetlobe na snegu, zato zasneženih mest ne morejo analizirati.