"Lažje je doseči umik svetilke, kot reklamnega panoja"

"Ko iz balkona v višjem nadstropju pogledam na nočno Ljubljano, me zmoti močan reflektor, ki me dobesedno oslepi," pravi bralec iz Ljubljane. "Ne razumem, da je lahko preostala osvetlitev normalne jakosti, ta reflektor in še dve ali tri luči oz. reklame v daljavi pa po jakosti svetlobe močno izstopajo."

Na društvo Temno nebo Slovenije, ki se ukvarja s svetlobnim onesnaževanjem, se tedensko obračajo ljudje, ki jih moti previsoka jakost svetilk. "Največkrat pridejo takrat, ko jim ob postavljanju nove javne razsvetljave svetilko postavijo tako, da jim sveti v bivalne prostore ali celo spalnico, kar je moteče in tudi zdravju škodljivo," pove Herman Mikuž iz Temnega neba. "Teh primerov je dosti in mi jim pomagamo. Ponekod se zadeve uredijo hitro, odvisno od lokalnih dejavnikov, ponekod se je potrebno obrniti na inšpekcijo in sprožiti postopek."

V Ljubljani so glavne ceste po besedah Andreja Moharja, prav tako iz društva Temno nebo, lepo zasenčene, medtem ko je situacija na stranskih ulicah, kjer postavljajo LED svetilke, problematična tudi z zdravstvenega vidika. "Težava teh svetilk je, da svetijo z belo svetlobo, z visokim deležem modrega spektra, njihovo postavljanje pa ni smiselno, saj so na voljo tudi LED svetilke s toplejšo barvo, kakršne imajo ljudje doma. Takšna svetloba vpliva na izločanje hormona melatonina, njegovo pomanjkanje pa na incidenco pojavljanja treh vrst raka - na dojkah, prostati in debelem črevesju."

Vsako leto 60 inšpekcijskih pregledov

Na okoljski inšpekciji pravijo, da je v primerjavi z preostalimi področji nadzora, kot je ravnanje z odpadki ali industrijsko onesnaževanje, pritožb, ki se tičejo svetlobnega onesnaževanja relativno malo. "Nanašajo se predvsem na osvetljevanje reklamnih panojev - led prikazovalnikov, osvetljevanje proizvodnih prostorov in poslovnih stavb ter osvetljevanje oglasnih panojev," so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Na leto v povprečju opravijo 60 inšpekcijskih pregledov. "V primeru ugotovljenih nepravilnosti, so bili upravljalcem virov svetlobnega onesnaževanja najpogosteje izrečeni ukrepi, da prilagodijo osvetljevanje mejnim vrednostim iz predpisa, da se namestijo svetila tako, da je svetlobni tok, ki seva navzgor, enak nič odstotkov ter da se v času med 24. in 5. uro zjutraj ugašajo svetilke na objektih za oglaševanje, ki so večji od 20 kvadratnih metrov."

Za Ljubljano je inšpekcija v zadnjih petih letih prejela osem prijav v zvezi s svetlobnim onesnaževanjem, pet se jih je nanašalo na reklamne panoje in tri v zvezi z neprimerno razsvetljavo. "V zvezi s prejetimi prijavami je bilo opravljenih 18 inšpekcijskih pregledov, kjer je bilo ugotovljeno, da je svetlobno onesnaževanje večje, kot je dovoljeno po zakonodaji, da je bil delež svetlobnega toka, ki je seval navzgor večji kot nič odstotkov, da upravljavec ni imel izdelanega načrta razsvetljave," so pojasnili na ministrstvu. Na podalgi ugotovljenih nepravilnosti je inšpekcija izrekla osem inšpekcijskih ukrepov, med njimi tri odločbe in pet opozoril.

Na reklamne panoje so se nanašale tri pritožbe in opravljenih je bilo deset inšpekcijskih pregledov, kjer je bilo ugotovljeno, da so panoji prekomerno onesnaževali okolje. En objekt za oglaševanje - reklamni pano je bil po posredovanju inšpekcije odstranjen.

LED reklamni panoji motijo voznikovo pozornost

Prav reklamni panoji so po oceni Moharja med najbolj motečimi svetlobnimi onesnaževalci v Ljubljani in tudi drugod po Sloveniji. "Ljubljana je eno najbolj zapackanih mest z reklamnimi panoji na svetu, ampak ljudje tega ne opazijo več, ker smo se nanje navadili," poudarja Mohar. "Najbolj problematični so reklamni panoji z LED razsvetljavo, ki spreminjajo sliko. Nevarni so tudi za promet, saj motijo voznikovo pozornost."

Zaradi dveh reklamnih panojev na obelisku pri Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so se pritožili tudi okoliški stanovalci, ki so dosegli znižanje nivoja osvetlitve, ne pa njihovega umika. "Zakonodaja dovoljuje strahovito visoke nivoje svetlosti reklamnih nivojev, zato je lažje doseči umik svetilke, kot reklamnega panoja," poudarja Mohar. "Inšpektorji so izgubljeni, saj je motečih reklamnih panojev, sploh ob cestah, enostavno preveč."

Mohar poudarja, da to kazi tudi izgled naše pokrajine. "Turisti so kulturni ljudje, zato tega ne povedo naglas. Rečejo, da imamo lepo naravo, ne vprašajo pa nas, kakšno nesnago imamo ob cestah," pravi Mohar, ki v spremembo situacije ne upa, dokler ne bo politične volje za to. "V francoskem Grenobleu so dosegli umik reklamnih panojev, čeprav so jih imeli manj kot mi, ko se je za to zavzel župan."

Reklamni panoji ob cestah po besedah Mikuža slabo vplivajo tudi na prometno varnost. "Že zdrava pamet nam pove, da človek po naravi pogleda v smer, kjer se nekaj premika, kakor je to pri LED zaslonih," pravi Mikuž in opozarja tudi na nerazumno močno osvetljena cestišča. "Cestišče pri Kozarjah, kjer se je nedavno zgodila huda prometna nesreča v nočnem času, so dodatno osvetili pred dobrim letom. Močna razsvetlitev pomeni večje hitrosti in manjšo previdnost, nesreče, ki se končajo v obcestnih drogovih pa so običajno take s težkim izidom."

irma.hus@zurnal24.si