Gradnja sodobnega nogometnega stadiona in športne dvorane v Stožicah je bila več tednov ena izmed glavnih zgodb v slovenskih medijih.
A razlog ni bilo dejstvo, da gre za enega izmed pomembnejših športnih objektov v Sloveniji, temveč predvsem pridobivanje finančnih sredstev za njegovo izgradnjo.
Konzorcij bank z NLB na čelu je namreč več tednov okleval, ali naj Grepu da 115 milijonov evrov kredita, podizvajalci pa so medtem čakali na zasluženo plačilo, saj so morali stadion, da bi izpolnili eno izmed glavnih predvolilnih obljub ljubljanskega župana Zorana Jankovića, graditi tudi pozimi.
Da se je slovensko gradbeništvo znašlo na prelomnici, je bilo dokončno jasno prav letos. "Nikoli več ne bo tako, kot je bilo," je v pogovoru za naš portal sredi novembra dejal predsednik inženirske zbornice Črtomir Remec.
Po njegovem mnenju bi morali zdaj omogočiti umik slabih podjetij po naravni poti in ustvariti prostor zdravim podjetjem, ki imajo nove ideje.
"Izvirni greh je slabo vodenje investicij," pravi Remec in dodaja, da je bila do zdaj največja napaka ta, da niso bili znani vodje investicij, ki bi na koncu tudi prevzeli odgovornost.
"Odgovornost se mora vzpostaviti in te je v preteklosti manjkalo," opozarja sogovornik.
Po njegovem mnenju je rešitev za slovensko gradbeništvo njegovo prestrukturiranje iz masovnega in kvantitativnega načina v kvalitativno in inovativno.
Na to je le nekaj ur pred odprtjem opozoril tudi direktor podizvajalca Leka Miran Srčnik, ki je s tovornjaki zaprl dostop do športne dvorane, zaradi česar so se na prometnem inšpektoratu odločili za zaprtje ljubljanske obvoznice za tovorna vozila.
Čakanje na libijski denar
Da bo lahko ob stadionu prihodnje leto zaživelo tudi nakupovalno središče, pa bodo morali v Grepu počakati še na Libijce.
Slednji, natančneje libijski državni sklad Libyan Investnment Authority, naj bi projekt sofinancirali s 30 milijoni evri. Dogovor o tem sicer še ni podpisan.
Dolenjska avtocesta z napakami
Iztekajoče se leto bo v spominu ostalo tudi marsikateremu Dolenjcu, saj je Dars sredi leta odprl še zadnji odsek dolenjske avtoceste Pluska–Ponikve.
Gradnja se je začela že leta 2007, dela pa še vedno niso v celoti končana, saj morajo odpreti še nekatere navezovalne priključke.
Da je tudi pri tem odseku prišlo do nepravilnostih, pa je konec leta opozorilo Računsko sodišče RS.
Kot so ugotovili revizorji, je Dars lastniku Mirku Kovačiču priznal znesek odškodnine v višini 1,5 milijona evrov, čeprav ta odškodnina ni bila upravičena.
S tem je Dars povzročil še za dodatnih 742 tisoč evrov višje davčne stroške, zaradi česar računsko sodišče zahteva, da si Dars neupravičeno izplačana sredstva povrne.
Črna statistika
A kljub temu so si Dolenjci oddahnili, saj je nedograjeni del avtoceste od leta 2004 do odprtja vzel 39 življenj.
Najhujša nesreča se je zgodila aprila leta 2005, ko je na Poljanskem klancu v gorečih vozilih življenje izgubilo osem ljudi. Dve izmed lanskih nesreč pa sta se zgodili pri Hrastju, na prehodu nedograjenega dela na avtocesto; v eni od obeh nesreč so umrli kar štirje ljudje.
Odprt viadukt z največjim razponom v Alpah
Prebivalci Loga pod Mangartom pa so se prvi mesec letošnjega leta razveselili uradnega odprtja viadukta Predel.
Tako so bile dokončno odpravljene posledice, ki jih je na cestah Predel–Bovec ter Strmec–Mangartsko sedlo 17. novembra leta 2000 povzročil zemeljski plaz.
Viadukt sicer velja tudi za velik gradbeni dosežek, saj je dolg 128 metrov, širok deset metrov ter s svetlim razponom loka 86 metrov. Samo sotesko pa premošča na višini okoli 60 metrov od dna kanjona. V primerjavi z Mesarskim mostom v Ljubljani, ki so ga odprli sredi leta, pa je bil za 600 tisoč evrov cenejši.
Manj svetleči zgodbi slovenskega gradbeništva
Leta 2010 pa se bodo najbolj spominjali najemniki in kupci stanovanj v Celovških dvorih v Ljubljani. Zaradi finančnih težav in propada velenjskega Vegrada je bila izgradnja stanovanj ogrožena.
Podizvajalci so zaradi neplačil celo začasno prekinili dela. A so se na srečo le nekaj dni pred lokalnimi volitvami v stanovanja že lahko vselili prvi stanovalci.
Gre predvsem za 426 od 833 stanovanj, ki so jih kupili Mestna občina Ljubljana ter Javni stanovanjski sklad MOL in Stanovanjski sklad RS.
Sicer pa je del Celovških dvorov še pred prvimi vselitvami kazal bolj žalostno podobo, saj se je v kletnih etažah in nekaterih hodnikih pojavila plesen, nekateri stanovalci neprofitnih stanovanj pa so že zavrnili bivanje v tej soseki.
Zaustavljena dela pri predoru Markovec
Da je slovensko gradbeništvo še globoko v krizi, pa je ob koncu leta pokazal primer gradnje predora Markovec na trasi bodoče obalne hitre ceste med Koprom in Izolo.
Cestno podjetje Maribor (CPM), glavni izvajalec del, se namreč spopada s finančnimi težavami, dela pa naj bi zaustavil tudi zato, ker mu Dars ni želel izplačati zahtevanega 4,5 milijona evrov dodatnih stroškov, ki naj bi jih imel zaradi nepripravljenosti deponije Šared, in je moral zato izkopni material odlagati drugod.
Dars zahteve CPM vseskozi zavrača, dela pa na gradbišču še vedno stojijo. Kdaj natančno se bomo lahko zapeljali po omenejem odseku, pa še ni znano.
