"Kljub nekaterim ravnanjem, ki predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje, tožniki niso dokazali, da bi prav te kršitve vplivale na voljo volivcev oziroma da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen," so sporočili z vrhovnega sodišča in dodali, da je sodišče zato tožbo zavrnilo.
Seja o referendumski kampanji je na vrhovnem sodišču potekala pred dvema tednoma. Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in Brigita Skela Savič so vložili tožbo zoper Republiko Slovenijo, ker državna volilna komisija (DVK) ni ugodila njihovemu ugovoru na potrditev izida referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zahtevali so razveljavitev referenduma in ponovno glasovanje.
Že dobro uro pred začetkom se je pred poslopjem zbralo približno 100 ljudi, ki so se odzvali vabilu pobudnika referenduma Aleša Primca na miren shod. Približno polovica se je obravnave tudi udeležila. Primc je na protestu pred sodiščem trdil, da Slovenija potrebuje zdravstvo, ki podpira bolnike, ne pa da je vpleteno v korupcijske hobotnice: "Izid referenduma je bil božji čudež, napovedali so rezultat 60:40 ali 65:35 v našo škodo, zmagali smo s skoraj 54 odstotki!"
K tesnemu porazu je po prepričanju vlagateljev tožbe odločilno pripomogla nepoštena kampanja, v kateri so sodelovala zdravniška združenja in Katoliška cerkev, čeprav niso bili prijavljeni kot njeni organizatorji. Pri tem naj bi tudi v cerkvah in zdravstvenih domovih, kjer tega ne bi smeli početi, sistematično razširjali objektivno neresnične informacije, na temelju katerih so se odločali številni volivci.
Vrhovno sodišče je tožnike torej zavrnilo, ob tem pa poudarilo, da odločitev ne pomeni vrednostne opredelitve do vsebine zakona ali do stališč posameznih strani, temveč izključno presojo postopkovne poštenosti referendumske kampanje in vpliva ugotovljenih nepravilnosti na referendumski izid.
Lažno ali zavajajoče prikazovanje dejstev v okviru referendumske kampanje po mnenju sodišča samo po sebi ne predstavlja pravno upoštevne kršitve, ki bi lahko privedla do razveljavitve referenduma: "Referendumska kampanja je po svoji naravi enostranska in vključuje tudi vrednostne sodbe, napovedi ter svetovnonazorske opredelitve. Presoja resničnosti izjav zato ne spada v okvir referendumskega spora, razen v primeru ravnanja države, pri katerem veljajo strožji standardi."
Sicer pa so sodniki pri zdravniških organizacijah kot kršitev prepoznali izvajanje referendumske propagande brez ustrezne prijave kampanje ter izvajanje takšne propagande v prostorih javnih zdravstvenih zavodov.
Pri verskih organizacijah pa je vrhovno sodišče jasno ločilo med verskim izražanjem in referendumsko propagando. Verski obredi, molitve in druga verska sporočila, tudi če so vsebinsko povezana z referendumskim vprašanjem, spadajo v okvir ustavno varovane verske svobode in ne predstavljajo kršitev. Kot kršitev pa je prepoznalo ravnanja, ki so presegla verski okvir in pomenila neposredno pozivanje h glasovanju “proti”, zlasti širjenje propagandnih gradiv, organiziranje prevozov na volišča in druge aktivnosti, usmerjene h glasovanju proti zakonu, pri čemer udeleženci niso bili prijavljeni kot organizatorji kampanje. Takšna ravnanja po presoji Vrhovnega sodišča predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje.
Pobudnik referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Aleš Primc vidi odločitev vrhovnega sodišča glede referenduma kot "zmago solidarnosti, sočutja in ljubezni". Zaradi sodne odločitve je izrazil veliko veselje, hkrati pa se mu zdi olajšanje za bolnike, invalide in upokojence.
Biščak si bo pač moral zapomniti, da je ubijanje telesa tudi ubijanje duše in duha in da to presega njegova posrana liberalna načela.
Božji čudež je tudi,da povsod po svetu pobijaotroke.
Upam da primc,njrgovi najbljižji in tistih 100,umrejo v najhujših mukah.