Ljubljana med drugim pozitivno izstopa po zadovoljstvu z izobraževalnimi ustanovami in čistočo, negativno pa po zadovoljstvu s ponudbo trgovin.
S čistočo je v Ljubljani zadovoljnih 87 odstotkov njenih prebivalcev, s čimer se slovenska prestolnica med evropskimi uvršča na drugo mesto, takoj za Luksemburgom. V Ljubljani je ob tem 78 odstotkov vprašanih zadovoljnih z javnim prevozom, od tega jih je 41 odstotkov zelo zadovoljnih.
Z zdravstvenimi storitvami je zadovoljnih 75 odstotkov Ljubljančanov, s športnimi ustanovami 76 odstotkov, s kulturnimi ustanovami pa 88 odstotkov. S šolami in drugimi izobraževalnimi ustanovami pa je v Ljubljani zadovoljnih kar 87 odstotkov vprašanih, kar je največ med vsemi evropskimi prestolnicami.
V Ljubljani težko do zaposlitve
S trditvijo, da je v slovenski prestolnici lahko najti zaposlitev, se zelo strinja le pet odstotkov, načeloma strinja pa 17 odstotkov prebivalcev. V primerjavi z zadnjo raziskavo, opravljeno leta 2009, se je Ljubljana uvrstila med mesta, kjer se je delež prebivalcev, ki se z omenjeno trditvijo ne strinja, zvišal najbolj, in sicer za 22 odstotnih točk na 73 odstotkov.
Le malo Ljubljančanov se je strinjalo tudi s trditvijo, da je v slovenski prestolnici mogoče zlahka najti primerno stanovanje za razumno ceno. Zelo se jih je s tem strinjalo le pet odstotkov, še deset pa se jih je strinjalo načeloma.
S ponudbo trgovin je ob tem zadovoljnih "le" 74 odstotkov Ljubljančanov, s čimer je slovensko glavno mesto v spodnji peterici evropskih prestolnic. V slovenski prestolnici se sicer počuti varno 90 odstotkov vprašanih, 63 odstotkov pa jih ocenjuje, da je na splošno ljudem v Ljubljani mogoče zaupati.
Zadovoljni tisti, ki se počutijo varne
Raziskava je pokazala tesno povezavo med zadovoljstvom meščanov in njihovim zadovoljstvom z javnimi in zelenimi površinami, čistočo in občutkom varnosti. V primerjavi s preteklimi raziskavami je zdaj večji delež vprašanih menil, da njihova mesta dejavno sodelujejo v boju proti podnebnim spremembam, kar še zlasti velja za prestolnice.
Ljudje si najbolj želijo ukrepanja svojih mest na področju zdravstvene oskrbe, zaposlovanja ter izobraževanja in usposabljanja. V primerjavi s prejšnjo raziskavo je opazno povečanje negotovosti zaposlitev, saj je le v devetih mestih večina vprašanih izjavila, da ni težko najti zaposlitve.
V 50 mestih ob tem vsaj polovica vprašanih meni, da je težko najti dobro stanovanje po razumni ceni. Poleg tega raziskava kaže, da v številnih prestolnicah prebivalci niso zadovoljni s šolami in drugimi izobraževalnimi ustanovami.
