Mnogim bodo znižali otroški dodatek

Prvi denimo izboljšuje položaj rejnikov, drugi pa dopolnjuje poimenovanje za praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 17. avgust.

Predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga je v DZ vložila vlada, uvaja 15 koledarskih dni starševskega dopusta za rejnike otroka, ki je že dopolnil osem let starosti, a je mlajši od 15 let.

V predlogu pa se tudi črta določba o povečanju otroškega dodatka za 20 odstotkov, če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ne obiskuje vrtca. "V letu 2023 je bilo povprečno mesečno 8.773 otrok, ki niso bili vključeni v predšolsko vzgojo in so prejemali 20 odstotkov višji otroški dodatek, kar pomeni približno 250.000 evrov manj potrebnih sredstev za otroški dodatek v letu 2025 in pribl. 1,5 milijona evrov v letu 2026," so pojasnili v predlogu zakona. 

Do dodatka za veliko družino bodo nadalje po predlogu poleg staršev upravičene tudi druge osebe, denimo rejniki. Prav tako pa predlog daje pravno podlago za pridobivanje nekaterih podatkov od Agencije za javnopravne evidence in storitve.

"Predvideva se, da bo približno 100 rejniških družin upravičenih do dodatka za veliko družino (bodisi imajo tri ali več otrok v rejništvu ali pa imajo tri ali več otrok skupaj s svojimi otroki)," je ministrstvo zapisalo v predlogu zakona. Za izplačilo bo potrebnih 50 tisoč evrov letno.  

Predlog potrdili z desetimi glasovi za in nobenim proti

Predlog sprememb zakona o praznikih in dela prostih dnevih medtem po pojasnilu prvopodpisanih pod predlog Dejana Süča iz Svobode, Damijana Bezjaka Zrima iz SD in Nataše Sukič iz Levice dopolnjuje poimenovanje praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Tako bi bil po predlogu praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Predlog so na seji potrdili z desetimi glasovi za in štirimi proti.

Pač pa nista dobila zadostne podpore predloga novel zakonov o urejanju trga dela in o socialnovarstvenih prejemkih, ki so ju v DZ že večkrat vložili v NSi. Z njima so želeli denimo doseči, da bi bil izbris iz evidence brezposelnih hitrejši in da bi se socialna pomoč začasno izplačevala v materialni obliki, če niso plačani računi denimo za elektriko in za komunalo.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je povedal, da vlada ne podpira predloga o socialnovarstvenih prejemkih. Namesto večjega pogojevanja v socialni politiki je treba namreč po njenem mnenju krepiti strokovno delo na centrih za socialno delo, tako da bodo ti lahko bolje prepoznavali kompleksnost različnih primerov in ovir, ki jih imajo prejemniki denarnih socialnih pomoči. Po Feketijevih besedah je novembra začel veljati tudi zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. V skladu z njim je izplačilo denarne socialne pomoči v naravi v utemeljenih primerih mogoče.

Za predlog novele so glasovali štirje poslanci, proti pa jih je bilo devet.

Hkrati je bil državni sekretar kritičen do predloga novele zakona o urejanju trga dela. Hitrejši izbris iz evidence brezposelnih bi brezposelnim po njegovem svarilu le še poslabšal možnosti za vključitev na trg dela. Sicer pa je v mandatu te vlade najmanj brezposelnih v času samostojne Slovenije, prav tako je najmanj dolgotrajno brezposelnih, je poudaril.

Tudi predlog zakona o popravi krivic pri odmeri pokojnin moškim in ženskam, ki so se upokojili v obdobju od januarja 2013 do decembra 2022, je ostal brez zadostne podpore. Po predlogu, vloženem s podpisi volivk in volivcev, bi bilo treba popraviti krivico, ki se je v omenjenem obdobju zgodila moškim. Odmerni odstotek za izračun njihove pokojninske osnove je bil namreč nižji od odmernega odstotka za ženske, je v predstavitvi dejal predsednik zunajparlamentarne stranke Glas upokojencev Pavel Rupar.

A državni sekretar Feketija je spomnil, da je bila pokojninska reforma iz leta 2012 sprejeta v času gospodarske krize in demografskih sprememb. Po njegovem opozorilu so bile prizadete tudi druge skupine prebivalstva, ne le upokojenci. Brezposelnost je bila namreč velika, rast plač pa je bila zamrznjena, je spomnil.

dezurni@styria-media.si