V Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, na Kmetiji Jančar, je jesen nekaj posebnega. Bale sena se spremenijo v ogromne pajke, sodi v strašljive prikazni, poleg tega pa lahko kar na dvorišču njihove posesti občudujemo buče najrazličnejših oblik in velikosti. Domačija, kjer diši po bučnem olju, se vsak oktober prelevi v pravo kraljestvo noči čarovnic.
Od ene strašljive buče do strašne dežele
Na kmetiji Jančar za noč čarovnic okrašujejo že sedem let – vsako leto z več domišljije in veselja. Jerneja Jančar, ki skupaj s svojima staršema in hčerko Klaro vodi kmetijo, nam pove, da se je vse začelo z eno samo bučo.
Ko je bila Klara še majhna, so izrezovali buče, krasili za noč čarovnic sami zase in ljudje so se že takrat ustavljali in občudovali dekoracijo. Zato so jo naslednje leto razširili na vse dvorišče pred kmetijo, nad čimer so ljudje navdušeni.
Deželo noči čarovnic na svojem dvorišču so pripravili, da širijo zadovoljstvo in veselje, pa tudi zato, da na kmetijo privabijo še kakšnega obiskovalca in zaslužijo kakšen evro več. "Vstopnine ni, veseli pa smo kakšnega prostovoljnega prispevka," pove Jerneja Jančar.
Obiskovalce sprejemajo že ves oktober – od jutra do 20. ure zvečer. Dekoracijo bodo letos imeli postavljeno do 2. novembra, pove Jerneja.
Bale postanejo pošasti
Njihova strašna dežela je zelo zanimiva. Dekoracija je reciklirana, narejena iz materialov, ki bi jih sicer zavrgli. Bale predstavljajo pajkovo glavo, cevi pa njegove noge. Na smetišču so našli sode in ti so postali strašljive prikazni.
Vsako leto je več dekoracije in več novosti. "Najprej smo imeli le enega črnega pajka. Potem smo mu naredili še damo, letos pa imata že dva otroka," pove Jerneja Jančar.
Letos so dodali številne urejene fotokotičke, kjer si obiskovalci lahko nadenejo maske in ustvarijo popolne spomine za noč čarovnic, ter pripravili delavnico za najmlajše. Otroci so lahko skupaj s starši ustvarjali okraske za noč čarovnic. "Mamice so bile skoraj bolj navdušene kot otroci," z nasmehom pove Jerneja. Za dodatno zabavo pa poskrbijo igre z lokom, metanje žogic v pločevinke in plezanje po balah.
Ideje za nove dekoracije prispevajo vsi v družini Jančar. Precej idej dobijo tudi na internetu. "Američani za noč čarovnic okrašujejo res v velikem slogu," Jerneja razlaga, da marsikatero idejo dobijo tudi iz kakšnega hollywoodskega filma.
Ko smo sedeli ob pecivu in soku ter se pogovarjali, so že padale ideje o okrasitvi za naslednje leto – a te naj za zdaj ostanejo skrivnost. "O tem, kakšna bo okrasitev, razmišljamo celo leto," razlaga družina Jančar.
"Ko bom kmetijo prevzela jaz, bo dekoracija še bolj strašna," pa obljublja mlada Klara, ki obiskuje še osnovno šolo.
Tudi starejši postanejo otroci
Niso pa navdušeni le najmlajši. Jerneja Jančar razlaga, da vsako leto pridejo k njim otroci iz vrtca Črešnjevci, otroci s posebnimi potrebami in pa starostniki iz doma starejših v Radencih. Prav slednji so najbolj navdušeni. Nadenejo si maske, se fotografirajo, na kmetiji preživijo ure in ure – pa jim je še premalo. "Spet postanejo otroci," razlaga Jerneja.
K njim sicer prihajajo obiskovalci z vseh koncev – iz cele Slovenije, pa tudi iz tujine: "Pred dnevi nas je obiskala družina iz Finske. Tudi iz Švice so prišli in nabavili buče, da bodo jih odpeljali s sabo."
Kmetija Jančar
Kmetijo Jančar vodi Jerneja skupaj s starši in hčerko. Ukvarjajo se tudi z živinorejo, a njihov ponos so buče. Gojijo avtohtono slovensko sorto buč, poimenovano golica. "Da ljudje ne pozabijo, kakšne so prave buče. Zdaj so v trgovinah le še te velike, oranžne," razlaga Jerneja Jančar.
Iz buč ustvarjajo vse, kar si lahko zamislite – olje, pesto, najdete lahko celo labelo z bučnega olja. Svoje izdelke sicer vsak teden prodajajo na tržnici v Gornji Radgoni.
Letina buč je bila letos precej slaba, razlaga: "Z bučami je vedno veliko vložka in veliko tveganja. Buče niso kot ostale kulture, recimo pšenica ali koruza, ki boljše prenašata različne vremenske razmere. Pri bučah moraš imeti srečo. Mi sicer sadimo veliko buč in na različnih lokacijah, zato vseeno brez pridelka nikoli ne ostanemo." Zanje so buče, tako kot okraski za noč čarovnic, predvsem simbol truda, družinske povezanosti in veselja, ki ga želijo deliti z drugimi.
Sram naj jih bo, da poveličujejo ameriško sranje in zavračajo slovenske običaje!!
Mi imamo pust....amerikanci pa tole...očitno naše običaji niso vredni nič več...
suuuperrr