Nad obsežnim kompleksom ugasle Termoelektrarne Trbovlje (TET) dominira 360 metrov visok dimnik, najvišja zgradba v Sloveniji. To je najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji dimnik na svetu.
Trboveljski dimnik, katerega višina za 60 metrov presega višino pariškega Eifflovega stolpa, zadnjih osem let ni več v uporabi. Izjemen arhitekturni in tehnični presežek skušajo obuditi na različne načine, pred kratkim sta vzniknila dva projekta.
Prvega bo ustvaril interakcijski dizajner in programer Žiga Pavlovič. Šlo bo za interaktivno instalacijo, ki bo omogočala prvoosebno doživetje vzpona na vrh dimnika. Tam bo uporabnike pričakala izjemna vizualizacija zasavskih hribov in dolin ter struge reke Save, ki se vije tik pod elektrarniškim kompleksom.
Ob močnem vetru lahko vrh dimnika niha za več kot en meter.
Drugi projekt bo delo lokalne umetnice Đejmi Hadrović, ki je motiv našla v gradnji dimnika ter obenem opozorila na temno plat industrijskega in tehnološkega razvoja.
Dimnik je bil zgrajen leta 1976. Gradnjo je pod nadzorom düsseldorfskega podjetja Karrena opravila Vatrostalna iz Zenice.
Obe stvaritvi, ki bosta premierno predstavljeni spomladi 2025 v trboveljskem Delavskem domu, sta del mednarodnega projekta Future Art and Science Industrial Heritage (FASIH), ta je del programa Ustvarjalna Evropa.
Poleg Trbovelj sta v tokratni projekt FASIH vključena še hrvaška Reka in Beograd. Na Reki bodo oživili staro papirnico Hartera, v srbski prestolnici pa nekdanjo termoelektrarno Snaga i svetlost.
Z lokacijo nekdanje Termoelektrarne Trbovlje upravlja HSE - Energetska družba Trbovlje. Ta bi na dimniku rada uredila dvigalo in razgledno ploščad, a gre za precej drag projekt na energetski lokaciji, kar otežuje iskanje investitorjev.
Najvišji dimnik v Evropi - 360 metrov visok dimnik Termoelektrarne Trbovlje.
V zadnjih letih se je na vrh dimnika povzpelo veliko avanturistov, ki so svoje nezakonite vzpone tudi filmsko dokumentirali. Nekaj vzponov je bilo opravljenih v promocijske namene.
Leta 2020 sta se v okviru projekta podjetja Red Bull na vrh dimnika povzpela slovenska plezalca Janja Garnbret in Domen Škofic. Njuno zahtevno pot, prepredeno s številnimi zdrsi, so dokumentirali v filmu 360 Ascent.
dezurni@styria-media.si
Ne mi s temi umetniškimi instalacijami bluzit...Takšen dimnik ima zaradi svoje velikosti naravni vlek morda tisoč m3 na sekundo.. Z nekaj predelave bi služil kot čistilec ozke doline, mater vam "umetniško"...Se še spomnim, ko so ga idioti hoteli podreti, mislim… ...prikaži večm kakšen zarukan folk nas vodi..