"Simptomi parkinsonove bolezni vplivajo na kakovost življenja bolnikov," opozarjajo v društvu bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika. Bolezen prizadene več kot šest milijonov ljudi po vsem svetu. V Sloveniji pa število bolnikov s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi presega sedem tisoč.
Parkinsonova bolezen je takoj za alzheimerjevo druga najpogostejša nevrološka degenerativna bolezen. Pojavi se zaradi izgube živčnih celic – te proizvajajo dopamin, nevrotransmitor, ki omogoča pošiljanje sporočil v dele možganov, ki koordinirajo gibanje. Pri izgubi celic, ki proizvajajo dopamin, ti deli možganov niso več sposobni normalno delovati.
Obstajajo pa zdravila, ki lajšajo simptome bolezni. V društvu Trepetlika izpostavljajo, da je parkinsonova bolezen tudi veliko breme za družbo in da lahko brez pravočasnih ukrepov povzroči izredno visoke stroške. Kot navajajo, države EU po WHO v povprečju več kot tretjino vseh sredstev v zdravstvu porabijo prav za bolezni živčevja.
Tresenje, težave pri gibanju
Prvi simptom parkinsonove bolezni je pogosto tresenje ali drhtenje uda, predvsem v mirovanju. Tresenje se pogosto začne na eni strani telesa, navadno v eni od rok. Drugi simptomi so podrsavanje pri hoji in sključena drža. Resnost simptomov je s časom vedno večja.
Diagnoza parkinsonove bolezni se navadno postavi po 60. letu, pri enem od dvajsetih ljudi pa pred 40. letom. Prizadene oba spola, vendar statistika kaže, da je pri moških razvoj te bolezni bolj verjeten. Tveganje za to bolezen se s starostjo poveča, simptomi pa se navadno pojavijo pri osebah, starejših od 50 let. Diagnoza se lahko postavi tudi pri mlajših ljudeh.
Bolnike s to boleznijo močno izčrpajo tudi "nemotorični simptomi", kot so motnje spanja, razpoloženja in bolečine. Te težave močno vplivajo na kakovost življenja in so velikokrat premalo prepoznane. Prispevajo pa k invalidnosti, odvisnosti od okolice, zmanjšanju kakovosti življenja in krajši življenjski dobi.
Število bolnikov hitro narašča
Bolnike zdravijo večinoma nevrologi v večjih regionalnih centrih, a diagnoza pogosto ni dokončna in popolna. Podobno kot v večjem delu Evrope število bolnikov tudi pri nas razmeroma hitro narašča, predvsem zaradi staranja prebivalstva in boljšega prepoznavanja znakov te bolezni, navajajo v društvu.
