Na družbenih omrežjih se pojavljajo posamezni posnetki oziroma fotografije, ki jih s svojimi prijatelji delijo posamezniki ali podjetja, katerih domovi oziroma poslovni objekti so bili tarče vlomov. Običajno so ti posnetki opremljeni s pozivom po delitvi vsebine, s prošnjo po informacijah in včasih celo obljubljajo nagrado za morebiti uporabne informacije. Takšne objave so na spletu običajno viralne, vendar pa se postavlja vprašanje, ali so dovoljene.
Vse več ljudi ima v svojih stanovanjskih hišah in ostalih nepremičninah vgrajene videonadzorne kamere, do katerih imajo dostop tudi preko spletnih aplikacij za spremljanje na daljavo. Nekateri signale vežejo na varnostno nadzorne centre varnostnih podjetij. V primeru vlomov lahko takšne posnetke uporabi policija kot dokaz v kazenskem postopku. Policija takšne posnetke v predkazenskem postopku zavaruje oziroma zaseže in jih skupaj s kazensko ovadbo posreduje na okrožno državno tožilstvo. "Obravnavali smo primere, ko smo na podlagi zavarovanih video posnetkov identificirali storilce kaznivih dejanj oziroma smo jih tudi neposredno prijeli na kraju storitve kaznivega dejanja," pojasnjuje Drago Menegalija z Generalne policijske uprave.
Objavlja jih lahko le policija
Zakon o kazenskem postopku daje pristojnost za objavo posnetkov osumljencev storitve kaznivih dejanj izključno policiji. "Glede na to, da pregon v konkretnem primeru poteka po uradni dolžnosti, je identifikacija osumljenca in potencialna objava njegovega posnetka v pristojnosti policije," poudarja Menegalija. 149. člen Zakona o kazenskem postopku daje policiji podlago za objavo fotografskega materiala v sredstvih javnega obveščanja z namenom ugotovitve identifikacije neznanega storilca.
Temu v mnenju pritrjuje tudi informacijski pooblaščenec. "Velika tatvina (ki se med drugim izvrši z vlomom oziroma vdorom v prostor) je glede na določbe Kazenskega zakonika kaznivo dejanje (205. člen), ki se preganja po uradni dolžnosti. Zakon o policiji v 35. členu določa, da policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe, ki s svojim obnašanjem, ravnanjem, videzom ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje, ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje. Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe tako, da jo tudi fotografirajo, zabeležijo njen osebni opis; fotografije te in pogrešane osebe pa lahko tudi objavijo," je zapisano v mnenju informacijskega pooblaščenca glede vprašanja o objavi slike storilca na spletu.
Zakonito ali ne?
Informacijski pooblaščenec kot ključno vprašanje izpostavlja, a gre v osnovi za zakonito snemanje oziroma izvajanje videonadzora. "Glede na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice pa je tudi dokazna vrednost nezakonito pridobljenih posnetkov vprašljiva, saj je nezakonit posnetek le izjemoma lahko dokaz v sodnem postopku. Prav tako ne more biti dopustna kakršnakoli objava nezakonitih posnetkov. Zato je potrebna pri odločanju o tem, ali se bo posnetek objavil oziroma kako, resnično posebna skrbnost. Odgovornost pa je na vsakem posamezniku oz. podjetju ali organizaciji, ki izvaja videonadzor. Vsesplošne objave vseh posnetkov na družbenih omrežjih zato informacijski pooblaščenec nikakor ne bi svetoval," pravijo.
Upoštevati je treba vse okoliščine posameznega primera in pri tem odgovoriti na vprašanja, ali gre za snemanje zgolj znotraj doma oziroma meja lastne nepremičnine, ali je snemanje sploh zakonito, ali gre za videonadzor v smislu Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), kaj je namen izvajanja videonadzora itd. V primerih, ko gre za snemanje, "ki ga izvaja posameznik za zasebno uporabo in ki ne zajema javnih površin načeloma določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-1 ne pridejo v poštev, ampak je na voljo sodno varstvo, saj gre v teh primerih za vprašanje poseganja v širše pravice do zasebnosti".
Tudi obvestilo o tem, da se izvaja videonadzor, v obliki napisa na objektu oziroma posesti ne daje pravne podlage za javno objavo takšnih posnetkov. "Seznanjenost z obstojem snemanja je eden od pogojev za zakonito izvajanje videonadzora, nikakor pa ne edini. Bistveno je namreč vprašanje, ali je izvajanje videonadzora sploh dopustno oziroma zakonito," poudarja informacijski pooblaščenec.
Neupravičeno snemanje ima posledice
Če videonadzor izvajate doma in snemate zgolj svojo posest, načeloma ni treba objaviti obvestila o videonadzoru (tabla ali nalepka, na kateri so podatki o izvajanju videonadzora, naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja, ter telefonska številka za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki). To pomeni, da kamere ne smejo biti usmerjene na del dvorišča, kjer se gibljejo tudi drugi oziroma po katerem ima služnost za prevoz tudi sosed ali na javne površine. "Če izvajalec videonadzora brez dovoljenja in vednosti snema tudi druge ljudi na zemljišču izven meja svojih nepremičnin, je za svoja dejanja lahko kazensko odgovoren. Posameznik, katerega pravica do zasebnosti je kratena, pa lahko po 134. členu Obligacijskega zakonika vloži tožbo na sodišče, s katero sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja (videonadzora), s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica," je informacijski pooblaščenec zapisal v smernice o videonadzoru.
Prav tako lahko posameznik, ki bi mu bile kratene pravice po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, od izvajalca videonadzora zahteva odškodnino. V hujših primerih se lahko upošteva tudi 138. člen Kazenskega zakonika, ki za neupravičeno slikanje, snemanje in prenašanje takega posnetka, predvideva denarno kazen ali zapor do enega leta.
Na splošno torej velja, da zgolj z nadzorom lastnega zemljišča (hiše, vrta) posameznik ne krši pravil varstva osebnih podatkov, kar ne pomeni avtomatične dopustnosti objave, poudarja informacijski pooblaščenec. "Če pride do prekrškovnega postopka, so minimalne globe (kot ena od možnih sankcij) za upravljavca 4.170 evrov, za odgovorno osebo upravljavca 830 evrov in za posameznika (torej za lastnika nepremičnine, ki npr. sistematično snema širše javne površine in za to ne izpolnjuje splošnih pogojev za izvajanje videonadzora) 200 evrov," dodaja informacijski pooblaščenec.
V tej banana državi je edina zaščita pred kriminalci tablica POZOR HUD PES in zabetonirane glažune na vrhu ograje. Vsa ostala sodobna zaščita ščiti le kriminalce.
Ne razumem najbolj te logike, kaj se ne sme, ko se brani sebe in svoj dom pred kriminalci... pa nimam v žepu policaja, da bi ga v takih primerih potegnil ven.
Neprotipravno pridobljeni dokazi... Slovenija postaja raj za kriminal...