Tri zadruge. Delujejo v dolenjsko-belokranjski regiji. Združujejo skoraj 1.200 članov in zaposlujejo več kot 600 delavcev. Največji delež pri odkupu zadrug predstavlja odkup mleka, govedi, grozdja in vrtnin.
"Slovenski potrošnik ni dovolj ozaveščen, da bi dal prednost slovenski hrani," opozarjajo zadružniki v dolenjsko-belokranjski regiji in dodajajo, da se slabša samooskrba s hrano v Sloveniji. Moti jih tudi, da javni zavodi vedno manj odkupujejo kmetijske proizvode od domačih kmetov.
Problem ni v zakonodaji
Zakonodaja javnim zavodom omogoča dobavo kmetijskih proizvodov iz lokalnega okolja, je povedal Branko Ravnik, generalni direktor direktorata za kmetijstvo. "Problem je drugje – javni razpisi so administrativno relativno zahtevni postopki in veliko število javnih razpisov v nekem majhnem zavodu predstavlja administrativno breme za delavce," je pojasnil. Dejavnosti kmetijskega ministrstva nameravajo zato peljati predvsem v smeri zagotavljanja administrativnih pogojev in usposobljenosti tistih, ki se z razpisi ukvarjajo.
Nujnost samooskrbe
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je prepričan, da zavedanje o nujnosti samooskrbe v Sloveniji narašča. "To, da se sprejema zakon o promociji, se mi zdi neka pozitivna stvar v smeri večje proizvodnje hrane v slovenskem prostoru. Potrebno je, da zemljo obdelamo in da hrana v tem slovenskem prostoru najde pot," je povedal in dodal, da se morajo sicer zadružniki vsako leto prilagajati novim stvarem. "Danes bi moral kmet že skoraj polovico časa presedeti za papirji," je pristavil.
