Izboljšava. V Sloveniji imamo dve agenciji, ki spadata pod ministrstva, in 14 javnih agencij, ki so avtonomne.
“Skoraj vse agencije bi morale biti v sestavi ministrstev,” na vprašanje o ukinjanju in združevanju javnih agencij odgovori Turk. Pojasnjuje, da bi tako odgovornost za njihovo delo prevzela politika. “Zdaj so navidezno avtonomne: po eni strani podvržene pritiskom, po drugi pa nikomur v resnici odgovorne,” dodaja.
Spremembe. Premier Borut Pahor je pred kratkim spet napovedal modernizacijo državne birokracije. Ko smo o projektu povprašali ministrstvo za javno upravo, ki projekt vodi, niso bili zgovorni. “O tem za zdaj še vedno teče politična debata,” pravijo. Naslednje leto nameravajo pod eno streho spraviti podporne službe ministrstev, ki so zdaj razpršene na različnih naslovih. Načrt združevanja in ukinjanja ministrstev naj bi bil z novim zakonom o vladi pripravljen leta 2012.
“To je le pesek v oči”
“Govoriti o zmanjševanju števila ministrstev je v veliki meri populizem,” enega od napovedanih vladnih varčevalnih ukrepov, ki naj bi se predvidoma zgodil leta 2012, komentira nekdanji minister za razvoj Žiga Turk. Opozarja, da se bodo ob ukinitvi ministrstva zaposleni verjetno le prestavili v novo ministrstvo, odpuščanj pa praktično ne bo. Temu pritrjuje tudi nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant, ki “gre stavit”, da se vlada sploh ne bo šla ukinjanja ministrstev.
Fokus na državne firme
“Treba bi bilo začeti zmanjševati število zaposlenih v preostalem delu javnega sektorja, saj se tam število zaposlenih vsako leto poveča za okoli dva tisoč. Zdravstvo, šolstvo ...” vladi svetuje Virant. Poudarja, da se pri varčevanju s prstom vedno kaže na upravo: “Zagotavljam vam, da se da na birokratih privarčevati desettisočake, morda stotisočake. Milijoni in na desetine milijonov pa se skrivajo v podjetjih v državni lasti: Telekom, Mobitel, NLB ... Varčujemo pri kavicah, milijone pa nam mečejo skozi okno.”
Žiga Turk, nekdanji minister za razvojVlado bi se dalo racionalizirati v manj kot deset ministrstev. Ukinjanje ministrstev pa ne bo prineslo prihrankov.
Birokratske ovire
Turk poudarja, da je pri varčevanju v javni upravi “pomembno poenostaviti zakonodajo, zmanjšati vmešavanje države v podrobnosti, kompjuterizirati sistem, potem pa bi lahko funkcionirali z veliko manj ljudmi”. Podobno ocenjuje Virant, ki ga moti predvsem veliko nepotrebnih postopkov: “Potrebne so poenostavitve. Ogromno je dela, ki so le birokratski postopki. Tu bi se dalo racionalizirati.”
Ni pritiskov, ni rezultatov
Turk vpliv krčenja javne uprave primerja z vodenjem podjetja: “Čez palec morajo podjetja stroške za isti produkt zniževati za okoli pet odstotkov na leto. Podobnega pritiska na javno upravo in javna podjetja ni.” Prepričan je, da če bi bil, bi bili prisiljeni izboljšati metode vodenja in upravljanja ter drugo.
Vsako leto odpustiti dva odstotka zaposlenih
Rezerve. Vsako ministrstvo, vsak organ ima od deset do 15 odstotkov preveč zaposlenih, meni nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant. Cilj vlade bi moral biti, da vsako leto število zaposlenih v upravi zniža za dva odstotka.
Odpuščanja. “Naglega odpuščanja ne bi priporočil. Boljši je naravni odliv z upokojevanjem in nenadomeščanjem – postopoma,” pravi Virant. Meni namreč, da imamo z brezposelnostjo v Sloveniji že zadosti težav.
Postaviti norme. “Treba je meriti rezultate. Predstaviti pričakovanja. Če niso sposobni, jih pač odpustiti,” svetuje Virant.
MINI ANKETA
“Tudi če ministrov ne bi bilo”
Kakšno je vaše mnenje: je 18 ministrov za Slovenijo preveč? Bi bilo treba to številko zmanjšati?
Elvis Durut,
študent
Tudi če jih ne bi bilo. Rezultat v državi bi bil enak.
Lea Romih,
zdravstvo
Vsekakor bi lahko imela slovenska vlada kakšnega ministra manj, predvsem se mi zdi, da ne potrebujemo ministra za Slovence po svetu.
Andreja Počkaj, študentka
Potrebujemo manj ministrstev. Država zakone ustvarja na evropski ravni, zakaj ne bi zmanjšali lokalne birokracije, ki pomeni večje stroške.
