Transparency International Slovenia je že lani zaradi dvomov, ki se pojavljajo v javnosti glede naročil tehničnih ovir, od Zavod RS za blagovne rezerve zahteval pogodbe s podjetjem Minis, d. o. o., ter druge dokumente povezane s poslom postavitve ograje na južni slovenski meji. Kot so opozorili danes, po letu in pol dokumentov še zdaj niso prejeli.
O zadevi še odloča upravno sodišče, ki je presojo začelo novembra na podlagi tožbe zavoda za blagovne rezerve. "Tako dolgotrajni postopki v praksi onemogočajo dostop do informacij in preprečujejo civilni družbi, da učinkovito vrši nadzor nad porabo javnega denarja," je v sporočilu za javnost izpostavil Vid Doria, generalni sekretar TI Slovenia, in pozval zavezance za posredovanje informacij k spoštovanju mednarodnih dokumentov na področju dostopa do informacij javnega značaja, ki pravijo, da mora biti dostop do informacij hiter.
Ker so pogodbe označene z oznako tajnosti "interno", večina podatkov in način sklepanja pogodb javnosti ni znan. Vprašanj pa je malodane več kot odgovorov. Iz aplikacije o porabi javnih sredstev Erar je sicer mogoče razbrati, da je štirim dobaviteljem ograje Minisu, Palecu, Remontu in Ab Line zavod izplačal nekaj več kot 4,8 milijona evrov.
Največji delež je prejelo žalsko podjetje Minis, ki mu je glede na objavo letnih poročil lansko leto "padla sekira v med".
A znesek, ki ga je porabila država za ograjevanje, je še bistveno višji, kot je to razvidno iz Erarja. Kot sta nedavno razkrila novinarja Dnevnika, je - da bi posel ostal netransparenten - zavod za blagovne rezerve celo zahteval umik zneskov iz spletne aplikacije in to julija 2016 celo dosegel.
Zavod za blagovne rezerve je tako z z dobavitelji v letih 2015 in 2016 sklenil pogodbe za nakup skoraj 600 kilometrov tehničnih ovir v skupni višini slabih 15 milijonov evrov. S spletne strani uprave za javna plačila pri ministrstvu za finance pa je mogoče razbrati, da je bilo več kot 12 milijonov evrov tudi že plačanih. Če k temu prištejemo še skoraj 1,3 milijona evrov, ki jih je zavod konec leta 2015 namenil madžarskemu dobavitelju BV Holding kft – te transakcije očitno zaradi plačila v madžarskih forintih ni niti na spletni strani finančnega ministrstva – pa je bilo doslej za nakup ograje porabljenih 13,7 milijona evrov.
Meja na Kolpi ni uporabna za nič drugega več kot da kopalcem na slovenskem delu reke preprečuje dostop do reke. Vmes je toliko lukenj in vrat da lahko prosto po prešernu vstopi kdor hoče in kadar hoče. Edini ki so… ...prikaži več na slabšem so domačini, turisti in divjad.