Sojenja bodo še počasnejša, več zadev pa zastaralo

Prejšnji teden je med kazenskimi sodniki veliko razburjenja povzročila odločba ustavnega sodišča, po kateri naj bi se v primeru, da sprejmejo priznanje obtoženega, morali izločiti iz postopka zoper njegove soobtožene. Le tako naj bi bila zagotovoljena nepristranskost sojenja.

Da se bodo obravnave zato upočasnile, saj jih bo moral prevzeti drug sodnik, potrjuje preklic nekaj že razpisanih, nekatere zadeve pa utegnejo tudi zastarati. V precepu so se znašla predvsem manjša sodišča z malo kazenskimi sodniki, ki bodo morali torej prevzemati primere svojih kolegov.

Izločitev ni avtomatična

Toda danes je ustavno sodišče na svoji spletni strani objavilo dodatno pojasnilo, da se sodniku, ki je sprejel priznanje krivde ali sporazum o priznanju krivde dela obdolžencev, ni treba izločiti avtomatično, ampak samo, če so "podane okoliščine, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbudile objektivno utemeljen dvom o sodnikovi nepristranskosti". "Izločitev sodnika iz kasnejšega postopka je potrebna samo, če predhodna sodba vsebuje natančno oceno vloge naknadno sojene osebe pri storitvi kaznivega dejanja, še zlasti, če vsebuje tudi pravno kvalifikacijo njenega ravnanja ali če iz sodbe izhaja, da je ta oseba izpolnila vse elemente kaznivega dejanja," so bili natančnejši.

To z drugimi besedami pomeni, da se sodnik v sodbi obdolžencu, ki je priznal krivdo, ne sme opredeliti do ravnanj njegovih soobdolžencev, ki še niso bili obsojeni. To pa bo velikokrat skoraj nemogoče, saj so v kriminalnih združbah vloge njenih članov razdeljene, njihovo delovanje pa prepleteno. Drogo denimo dobavitelj dostavi v glavni preprodajalski štab, od tam pa jo posredujejo naprej lokalnim dilerjem, pri čemer med seboj komunicirajo po kodiranih aplikacijah, kot je sky. Težko bo torej v sodbi obdolžencu, ki je priznal krivdo, ne omeniti in pojasniti vlog njegovih še neobsojenih soobdolžencev. Takšen primer je tudi sojenje Tomažu Arkliniču in Aleksandri Škamlec zaradi umora njegove žene Sabine Arklinič. Škamlečeva je krivdo priznala in bila obsojena na 28 let zapora, ker pa je bila v sodbi seveda pojasnjena tudi vloga njenega sostorilca Arkliniča, ki krivde ni priznal, se je moral senat pod vodstvom sodnika Mateja Šmigoca izločiti in mu bo sodil drug senat.

Sestanek na vrhovnem sodišču

Odvetnik Gorazd Fišer je ustavni odločbi naklonjen, saj da je bila dosedanja pravna ureditev nelogična: "Če sodnik obdolženčevega priznanja krivde ni sprejel, se je moral avtomatično izločiti. Če pa jo je sprejel, se mu ni bilo treba." Po njegovem mnenju bo poslej tudi ob današnjemu naknadnemu pojasnilu ustavnega sodišča prihajalo do izločevanj sodnikov.

Ti se tega dobro zavedajo in so tudi ukrepali. "Na vrhovnem sodišču je minuli četrtek potekal sestanek predsednikov okrožnih in višjih sodišč v zvezi z odločbo ustavnega sodišča in njenim vplivom na delo sodišč. Ocenili so, da bo omenjena odločba vplivala na njihovo delo, saj se bodo morala sojenja v nekaterih zadevah začeti znova pred spremenjenim senatom, kar pomeni, da bo treba ponovno izvesti tudi vse že izvedene dokaze. Zato je mogoče vsaj za nekaj časa v teh zadevah pričakovati upočasnitev njihovega reševanja, pri obsežnejših pa bi lahko bil ogrožen tudi uspešen zaključek postopkov še pred zastaranjem primerov," nam je sporočil Sven Berdon, predstavnik za odnose z javnostmi na vrhovnem sodišču.

Selitev drugam

Obrnili smo se tudi na manjša sodišča, ki se že tako soočajo s kadrovsko stisko. "Analiza števila in stanja nerešenih kazenskih zadev na okrožnem in okrajnem sodišču v Kranju, v katerih bo, skladno z izpostavljeno ustavno odločbo, najverjetneje prišlo do izločitve sodnikov, je v teku. Nedvomno  bo pri reševanju kazenskih zadev prišlo do določenega časovnega zastoja, saj se bodo morala sojenja v nekaterih kazenskih zadevah začeti znova, pred spremenjenim senatom, kar pomeni, da bo treba ponovno izvesti že vse izvedne dokaze. Vsebina ustavne odločbe bo terjala tudi spremembo letnega razporeda dela kazenskih sodnikov z namenom preprečevanja nepotrebnega izločanja kazenskih sodnikov iz odločanja oziroma bo lahko v teh primerih prihajajalo tudi do delegacij pristojnosti za sojenje na druga sodišča," je pojasnila predsednica kranjskega okrožnega sodišča, sodnica Špela Jakopič.

Na podaljšanje postopkov in morebitno zastaranje zadev je opozorila tudi predsednica okrožnega sodišča v Krškem Branka Drozg: "Na manjših sodiščih, kot je naše, pa se bo tudi zgodilo, da ne bomo imeli več sodnikov, ki bi jim lahko dodeljevali še dodatne zadeve, zato bo treba sojenje prenesti na drugo sodišče."

Na okrožnem sodišču v Kopru bodo, je dejala predsednica mag. Samanta Nusdorfer, "primere reševali posamično", na novogoriškem pa, tako pooblaščenec za odnose z mediji Andrej Oblak, pričakujejo upočasnitev postopkov, "ogrožen pa bi bil lahko tudi njihov uspešen zaključek šre pred zastaranjem".

Optimizacija v Ljubljani

Nekoliko mirnejši so na novomeškem okrožnem sodišču, je sporočila Tina Radešček Jarc s kazenskega oddelka: "Ker je na tukajšnjem sodišču z letnim razporedom dela sodnikov določeno, da sta za sojenje v kazenskih zadevah vedno na razpolago dva kazenska sodnika, se ne pričakuje, da bo potrebno v tovrstnih primerih, to je zaradi zagotavljanja pravice do nepristranskega sojenja, kazenske zadeve tukajšnjega sodišča predodeljevati v reševanje drugem pristojnemu sodišču. Poleg tega je bila na pretekli seji sodnega sveta izbrana in imenovana nova okrožna sodnica, ki bo razporejena na kazenski oddelek in bodo kazenske zadeve, v katerih bo prišlo do izločitve vseh razpoložljivih sodečih sodnikov, dodeljene v reševanje njej."

Največ kazenskih zadev seveda rešujejo na ljubljanskem okrožnem sodišču. "Odločba ustavnega sodišča bo terjala razmislek v smeri optimalne prilagoditve delovnih procesov za zadeve z večjim številom obdolžencev. Ker se soočamo z največjim pripadom kazenskih zadev, tudi najbolj obsežnih, imamo v skladu s sodnim redom poslovni proces za obravnavo zadev že sedaj deloma organiziran stopenjsko, tako da se na vsaki stopnji zadevo dodeljuje posameznemu sodniku in je predobravnavna faza, kjer se obtoženi izrekajo tudi o priznanjih krivde in se odloča o sporazumih o priznanju krivde, ločena faza poslovnega procesa, po zaključku katere se zadevo na novo dodeli  (t.i.predobravnavni referat). Iz tega so bile dosedaj izvzete priporne in druge nujne in prednostne zadeve, saj nova dodelitev pomeni, da mora zadevo v delo prejeti drug sodnik po pravilih sodnega reda, ki se mora z zadevo seznaniti, kar praviloma postopek podaljša. Kolikor se izvršna veja kot predlateljica in zakonodajna veja oblasti ne bosta hitro odzvali, bo na račun daljšega časa trajanja postopkov potreben razmislek o širitvi predobravnavnega referata tudi na priporne in druge nujne ter prednostne zadeve z večjim številom obdolžencev,“ je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi Mateja Jazbec.