Globalna slika
"Atlantski ocean trenutno beleži visoke temperature morske površine (SST), s toplotnimi anomalijami, ki segajo od Mehiškega zaliva in severnega Karibskega morja do obal jugovzhodnih ZDA ter vzhodno od Golfskega toka. Te tople vode so ključen vir energije za tropske ciklone, ki uspevajo v okoljih s temperaturo morja nad 26 °C. V primerjavi z lanskim letom je toplotna porazdelitev drugačna: letos so v južnem Karibskem morju temperature nekoliko nižje, medtem ko so vzhodno od Golfskega toka razmere toplejše – razlika, ki lahko vpliva na poti in intenzivnost neurij v tekoči sezoni," pojasnjujejo na portalu Neurje.si.
Nadaljujejo, da je bila kljub visoki toploti oceanov atlantska hurikanska sezona do zdaj mirna v vseh regijah, vključno s Karibi, Mehiškim zalivom in odprtim Atlantikom.
"Počasen začetek ni nenavaden: zgodovinska klimatologija kaže, da se večina tropskih neviht in hurikanov pojavi med avgustom in oktobrom, z ostrim porastom aktivnosti po 1. avgustu. Vzroki za zgodnje zatiranje razvoja vključujejo močno vertikalno striženje vetra, suh zrak iz Saharskega zračnega sloja (SAL) in stabilne atmosferske razmere, ki zavirajo organizacijo neviht. Te omejitve običajno oslabijo proti avgustu, ko afriški vzhodni valovi in tropski vzhodni valovi pridobijo na moči," dodajajo.
Hurikani oziroma orkani pa igrajo ključno vlogo v Zemljinem klimatskem sistemu "kot naravni termostati", nadaljujejo na portalu Neurje.si, saj s prenosom prekomerne toplote iz tropov v višje zemljepisne širine preko procesov, povezanih s sproščanjem latentne toplote, uravnotežujejo globalne temperaturne razlike. "Ko tropska morska voda izhlapi, se energija shrani v vodni hlap; ko se hurikani oblikujejo, se ta energija pretvori v veter in dež, toplota pa se preko ciklonskega kroženja prerazporedi proti polom. Ta mehanizem dopolnjuje zimsko ravnovesje, ko polarni viharji in prekinitve polarnega vrtinca prerazporejajo hladne zračne mase. Brez hurikanov bi se toplota v tropih kopičila, kar bi lahko poslabšalo ekstremne vremenske pojave in motilo morske ekosisteme."
Krajevne padavine so precej neenakomerno razporejene
Trenutno od juga še doteka dokaj topla in vlažna zračna masa, ob prehajanju vremenske fronte pa nastajajo krajevne padavine, ki so precej neenakomerne razporejene, kar je značilno za konvektivne padavine, razložijo na portalu Neurje.si - tako nekatera območja kljub napovedani verjetnosti padavin določena območja ostanejo brez dežja.
"Poleg tega konvektivne padavine niso vedno zajamčene, saj so odvisne od številnih dejavnikov, vključno s temperaturo, vlažnostjo in prisotnostjo dvigajočih zračnih tokov. Včasih se lahko zgodi, da se pogoji za njihov nastanek ne uresničijo v pričakovanem obsegu kot se to dogaja danes, zato napovedi, ki temeljijo na modelih verjetnosti, morda ne zadostujejo za zajamčen izid. Ta nepredvidljivost pogosto vodi do frustracij med ljudmi, ki jih pogostokrat beremo pod komentarji," pišejo.
Kaj nas čaka danes in v prihodnjih dneh?
Dogajanje se bo čez dan in popoldne nekoliko umirilo, napovedujejo, zvečer pa se bodo ob približevanju in prehajanju višinske doline hladnega zraka padavine od juga spet okrepile. "S tem pa se bo spremenila tudi smer padavin, če bosta opazovali radarsko sliko iz severa/severozahoda proti jugu/jugovzhodu. Ker se bo ciklon preselil nad Balkan, bo glavnina padavin v vzhodni polovici Slovenije," dodajajo na portalu Neurje.si.
Na Agenciji RS za okolje so zaradi neviht in obilnega dežja po celi državi sprožili rumeno opozorilo, medtem ko je v jugovzhodnem delu države od 21. ure naprej v veljavi oranžno opozorilo zaradi obilnih padavin.
Spremljajte tudi radarsko sliko padavin (povezava).
Kot pišejo na Agenciji RS za okolje, bodo danes dopoldan in sredi dneva predvsem v vzhodni polovici države prehodno narasle manjše reke in vodotoki, pretoki večjih rek pa bodo ustaljeni.
"Ponoči in jutri zjutraj bodo ob nalivih hitro naraščali hudourniški vodotoki in manjše reke v južni in vzhodni Sloveniji. Ob dolgotrajnejših nalivih bo možno razlivanje hudourniških vodotokov, krajevno bo verjetno tudi poplavljanje padavinske in zaledne vode," opozarjajo in dodajajo, da bo večja verjetnost za ta pojav bo na območju Kozjanskega, Posavja in Gorjancev. Medtem bodo v vzhodni Sloveniji reke jutri dosegle velike pretoke, ob posameznih rekah bodo možna razlivanja. V zahodni, severni in osrednji Sloveniji bo naraščanje rek manj izrazito. Vodnatost rek bo ostala mala in srednja.
"V ponedeljek bodo v spodnjem toku še naraščale Sava, Krka in Kolpa, zmerno bo narasla tudi Mura. Drugod bodo reke povečini počasi upadale," so sklenili v hidrološki napovedi.
V naslednjem tednu več sonca
Na portalu Neurje.si pišejo, da bodo v ponedeljek krajevne padavine spet pogostejše, v torek pa bo sprva oblačno in večinoma suho, čez dan in popoldne se bo od severozahoda jasnilo, burja na Primorskem bo oslabela, najvišje temperature bodo med 20 °C in 25 °C.
"Od torka se bo vremensko dogajanje postopno umirjalo, severni veter bo slabel. Čaka nas več sončnega vremena, povsem stabilno pa vseeno ne bo, saj bo v višinah tja do petka razmeroma hladna zračna masa za to obdobje. Pojavi se lahko popoldanska spremenljivost s krajevnimi plohami," dodajajo. Ne bo pretirane vročine - temperature se bodo gibale v notranjosti do petka tja do 25 °C.
Ob okrepljenem anticiklonu nad severnim delom Atlantika pričakujejo novo višinsko motnjo ob koncu naslednjega tedna. Kaj bo prinesla? "Lahko se ponovi podoben scenarij, kot je ta, ki ga gledamo sedaj, saj se datumsko povsem ujema, le da bo teden dni razlike. Je pa vsekakor predaleč za kako resno napoved, lahko gre zahodneje in južneje prodor in izsesa več afriškega zraka proti nam oz. Balkanu, preden nas preide, ali sploh ne," sklenejo na portalu Neurje.si.
Dopoldan in sredina dneva je že zdavnaj mimo pa še nobeden vodotok na vzhodu Slovenije ni narasel niti za cm. Tako, da nehajte že s tem. Da je vreme nevihtno pa itak vidimo vsi brez Arsa in Cegnarce. Pa, da bo še, tudi.