"Slovenski potrošniki so pri svojih nakupih v zadnjem obdobju ponovno precej preudarni. V povprečju obiščejo približno pet prodajaln na teden, kratke razdalje med prodajnimi mesti in popolna konkurenca med trgovci pa jim omogočajo, da pri želenih izdelkih sproti iščejo najboljše razmerje med kakovostjo in ceno," nakupovalne navade Slovencev v zadnjem obdobju opišejo pri Trgovinski zbornici Slovenije. Ključna pri odločitvah za nakupe ostaja cena, veliko pozornost pa namenjajo popustom in akcijski ponudbi. "Večje nakupe pogosto preložijo na kasnejši čas ali pa se odrečejo nenujnim izdelkom. Ob tem obstaja tudi manjši segment potrošnikov (okrog 7 %), ki so pripravljeni plačati nekoliko več za kakovost, trajnostne pristope in slovensko poreklo izdelkov, a za večino potrošnikov ostaja cena pri nakupu ključna. Temu priča tudi kazalnik zaupanja potrošnikov, ki ostaja na relativno nizkih ravneh."
Pripravljenost plačati višjo ceno za slovensko poreklo in ekološke izdelke je bistveno nižja kot pred leti, ko je doplačilo za izdelke slovenskega porekla znašalo približno 15 %, pravijo in pojasnjujejo: "Za ekološke izdelke se kupci odločajo predvsem, kadar je cena konkurenčna, pozitivno pa je, da je med mlajšimi potrošniki vendarle opaziti nekoliko več zanimanja za zdravo prehrano."
Pozna se vpliv dviga DDV na sladke pijače
Pomemben vpliv na trg gaziranih pijač je imel letos dvig DDV na sladke pijače. Po novem je namesto 9,5 % treba plačati 22 % DDV. "Posledica je bila ponekod tudi višja maloprodajna cena in opaznejši upad prodanih količin, kar pomeni, da se najprej zastavlja vprašanje, ali je bil iz naslova pobranega višjega DDV zastavljeni cilj na nacionalni ravni dosežen," se sprašujejo na Trgovinski zbornici Slovenije. "Opažamo sicer, da to ne pomeni nujno, da potrošniki tudi zaužijejo manj gaziranih pijač, saj se po nakupih le-teh pogosteje odpravljajo v tujino."
Julija letos se je zvišala tudi trošarina na pivo, ki je v Sloveniji med najvišjimi v EU, poudarjajo v TZS. "Po dvigu znaša trošarina 0,214 evra za pločevinko piva 0,33 l oziroma 0,324 evra za 0,5 l piva s 5 % alkohola, kar nas uvršča na peto mesto po višini trošarine med državami članicami EU. V primerjavi s sosednjimi državami so trošarine v Sloveniji višje za več kot 50 %. Ker se DDV obračuna od zneska s trošarino, višja trošarina dodatno zvišuje tudi končno ceno. Pri pollitrski pločevinki piva npr. s ceno 1 evro država tako pobere približno 49 % končne cene."
Na TZS opozarjajo, da na konkurenčnost slovenskih trgovcev poleg visokih davčnih obremenitev vplivajo tudi čedalje višji stroški iz naslova poslovanja, začenši s stroški dela, stroški energije, stroški zelenega prehoda itd. "Poleg tega se potrošniki mnogo pogosteje po nakupih odpravljajo tudi v tujino, kjer pa mnogokrat opravljajo tudi svoje večje nakupe. To pomeni, da vsi ti ukrepi neposredno vplivajo ne le na prodajo npr. pijač, temveč tudi na širše nakupovalne navade Slovencev," opozarjajo.
Manj pogosti nakupi, a obenem večji
V Mercatorju pravijo, da kupci njihovo trgovino v povprečju obiščejo štirikrat mesečno. V primerjavi z obdobjem pred covidom trgovino obiskujejo manj pogosto, vendar ob tem opravijo večje nakupe. "Sprotni nakupi še vedno predstavljajo večino vseh nakupov, hkrati pa se delež večjih nakupov postopno povečuje. Med najpogosteje kupljenimi izdelki so žemlje oziroma kajzerice, pivo, banane, navadni jogurti in trajno mleko."
Med pijačami kupci najpogosteje posegajo po pivu, negazirani vodi, gazirani pijači z okusom cole, gazirani vodi in energijskih napitkih. "V zadnjem obdobju se vrednost povprečnega nakupa gaziranih pijač povečuje, kar kaže na večjo osredotočenost na kakovostne izbire. Podoben trend opažamo tudi pri alkoholnih pijačah – zanimanje se vse bolj usmerja v žgane pijače, ob tem pa raste tudi vrednost povprečnega nakupa," pojasnjujejo.
Izpostavljajo, da kupci bolj premišljeno načrtujejo svoje nakupe in več pozornosti namenijo razmerju med kakovostjo in ceno. Še naprej opažajo med kupci veliko zaupanje in naklonjenost do lokalnih in slovenskih izdelkov.
Med slanimi prigrizki kupce v Mercatorju najpogosteje prepričajo čipsi, ki jih povprečen kupec kupi približno petkrat na leto. "Razlike med kupci so pri tem precejšnje – nekateri po njih posežejo skoraj ob vsakem obisku trgovine, drugi pa le ob posebnih priložnostih," izpostavijo zanimivost.
Spremembo so opazili tudi pri nakupu čokoladnih izdelkov. "Kupci so se na višje cene čokoladnih izdelkov odzvali s še večjo pozornostjo do razmerja med kakovostjo in ceno. Zato opažamo rast prodaje trgovskih znamk in večji delež nakupov v promocijah, saj kupci aktivno iščejo cenovno ugodnejše, a kakovostne alternative."
Čedalje več zanimanja za že pripravljene obroke
"Glede na podatke (raziskave Episcentra, Mediane in Valicona) lahko povemo, da je med slovenskimi kupci še naprej prisoten pomemben segment, ki daje velik poudarek gurmanski (premium) ponudbi ter lokalnim in ekološkim izdelkom. Ta trend opažamo tudi v Sparu, predvsem med našimi rednimi oziroma zvestimi kupci, kjer se zanimanje za tovrstne izdelke iz leta v leto povečuje. Temu sledimo tudi z razvojem in širitvijo ponudbe naših lastnih blagovnih znamk Spar Premium, Spar Natur Pur, Spar Vital in Spar Vital Pure," povedo o svojih opažanjih glede navadi kupcev v Sparu.
Povečuje se tudi zanimanje za rastlinsko prehrano in alternativne izdelke, kjer beležijo rast v večini kategorij, zlasti pri nadomestkih jogurtov, sojinih napitkih, veganskih namazih in vegetarijanskih omakah. Vse pogosteje Sparovi kupci izbirajo tudi športne, energijske in funkcionalne napitke. Pri čokoladnih izdelkih so po podražitvah osnovnih surovin zaznali, da kupci posegajo po cenovno ugodnejših možnostih. Na splošno pa je prisoten trend povečanega zanimanja za izdelke njihovih lastnih blagovnih znamk.
"Kot zanimivost lahko povemo, da so v Sparu med najbolj prodajanimi izdelki banane, med gaziranimi pijačami pa je na prvem mestu Donat."
V Sparu kot enega najhitreje rastočih trendov opažajo nakup alkoholnih pijač z 0,0 % alkohola. "V Sparu zato redno širimo ponudbo 0,0 % alkoholnih pijač, pri nas kupec lahko že izbira med različnimi vrstami piva, vina, žganih pijač, kot so gin, rum, apertivov, penečih vin in tako naprej," naštejejo. Drugi trend, ki ga zaznavajo, pa je povečano zanimanje za kakovostne že pripravljene obroke. "Pri nas je to ponudba Spar To Go, ki vključuje različne bovle, razvite v sodelovanju z vplivneži, sendviče Michelinovih chefov, jufko in zajtrk Luke Pangosa ter druge priročne, predvsem pa kakovostne obroke za sodoben način prehranjevanja, ki kupcem omogočajo prihranek časa."
Slovenski kupci so "relativno nezvesti"
V Lidlu opažajo, da slovenski kupci redno obiskujejo večino trgovcev, "torej so relativno nezvesti posamezni trgovski verigi. Njihovo nakupovalno vedenje je močno usmerjeno v iskanje najboljše cene, obenem pa kupci vse pogosteje upoštevajo tudi druge dejavnike, kot so poreklo izdelka, prehranske vrednosti, trajnostni vidik ter okoljski vpliv embalaže." Opažajo tudi premik k bolj zdravim izbiram in ozaveščenemu življenjskemu slogu, kar se odraža v rasti povpraševanja po ekoloških, veganskih in vegetarijanskih izdelkih ter izdelkih brez laktoze, glutena ali z visoko vsebnostjo beljakovin.
Opažajo, da vse več kupcev načrtuje nakupe vnaprej, izkorišča ugodne ponudbe in akcije, "hkrati pa ostaja zvestih znanim blagovnim znamkam in trgovcem, ki ponujajo zanesljivo kakovost in kar največjo vrednost za denar". Prevladujejo večji, načrtovani nakupi za obnavljanje zalog v gospodinjstvu. "Analiza nakupovalnih navad kaže, da 42 % vseh nakupov predstavlja redno večje polnjenje shrambe, iz česar lahko sklepamo, da so kupci v Sloveniji preudarni in svoje nakupe večinoma načrtujejo vnaprej, kar je skladno z iskanjem najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo," pravijo v Lidlu.
Med priljubljenimi brezalkoholnimi pijačami prevladujejo sokovi in energijske pijače. Prodaja alkoholnih pijač ostaja stabilna. Med slanimi prigrizki so pri Lidlovih kupcih še vedno najbolj priljubljeni klasični izdelki, kot so čips, flips in podobni prigrizki, "vse bolj pa v ospredje stopajo raznovrstni oreščki in suho sadje, ki jih kupci prepoznavajo kot priročen in nekoliko bolj uravnotežen prigrizek". Zaradi podražitve čokoladnih izdelkov so zaznali rahel upad prodaje in dejstvo, da kupci ostajajo zvesti priljubljenim blagovnim znamkam in preverjeni kakovosti po ugodni ceni. Med najbolj prodajanimi izdelki v Lidlu se znajdejo banane, kava, piščančje meso, pivo.
Konci tedna za večje nakupe
Tudi v Hoferju so zaznali, da kupci nekoliko bolj načrtovano nakupujejo. Čez teden opravljajo sprotne nakupe, ob koncih tedna pa večje. "Med najbolj prodajanimi izdelki v trgovinah Hofer so pekovski izdelki, sadje in pijača (mleko, pivo, energijske pijače). Kupce najbolj pritegnejo ugodne cene in kakovost izdelkov, prav tako cenijo bližino trgovin, prijaznost zaposlenih, enostavnost in hitrost nakupa," poudarjajo v podjetju. "Da bi jim nakupovanje še olajšali, se pri Hoferju odmikamo od kratkotrajnih akcij in znižujemo redne cene naših izdelkov, ki so sedaj na voljo vsak dan, vsem kupcem in to brez pogojevanja (npr. uporabe aplikacije in kuponov, zbiranja nalepk, kupovanja na določen dan itd.)."
Poleg ugodnih cen velik pomen dajejo tudi kakovosti izdelkov, kar zagotavljajo z izdelki lastnih blagovnih znamk. Te predstavljajo okoli 90 odstotkov njihove redne ponudbe, podjetje pa je pri teh znamkah vpleteno v celoten proces, kar jim ves čas omogoča nadzor nad stroški in kakovostjo.
Mercator je poden. poden.
Saj ti verjamem, ampak nimamo vsi samo "par km" do tujine. Jaz iz LJ ne bom hodil v CRO, ITA, A... ker bi z nakupom "prišparal" 10€.
Mlatenje prazne slame. Od prihoda evra sploh ne grem v slovenske trgovine ker so cene poblaznele. Kot preverjeno že miljardo krat gremo pr kilometrov v tujino kjer so cene tudi do 40% manjše! pa ne mi govoriti o razlikah v… ...prikaži več davkih ipd. Gre se za požrešnost trgovcev.