Številke so jasne. Zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti je na slovenskih cestah lani umrlo 46 oseb oz. 44 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah. Zaradi istega razloga se je na slovenskih cestah lani hudo telesno poškodovalo 284 ljudi oz. 33 odstotkov vseh hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah.
Število mrtvih v prometnih nesrečah, katerih vzrok je v neprimerni oziroma neprilagojeni hitrosti, se je v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 zvišalo za dobrih devet odstotkov oz. iz 42 na 46 hudo telesno poškodovanih.
Policija razkriva lokacije
Policija v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa zato ta teden izvaja preventivno akcijo Hitrost ubija - vozimo pametno, v okviru katere bodo v sredo med 6. uro zjutraj in 18. uro zvečer merili hitrost na več kot 600 lokacijah, ki jih je dopoldan razkrila policija.
Razlog, da policija objavlja lokacije meritev hitrosti, je v tem, da cilj akcije ni pobiranje glob, ampak pripraviti ljudi do tega, da zmanjšajo hitrost. "Izkušnje tovrstnih akcij namreč kažejo, da vozniki po njih še nekaj časa vozijo počasneje," je na včerajšnji tiskovni konferenci ob pričetku akcije povedal Robert Vehovec s Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi.
Trendi glede varnosti na naših cestah so sicer pozitivni, leto 2017 je bilo z vidika števila prometnih nesreč in posledic najuspešnejše do sedaj. Na cestah so lani umrli 104 udeleženci cestnega prometa, kar je 20 odstotkov manj kot v letu 2016. "Pri številu hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah beležimo minimalno povečanje, saj se je v letu 2017 huje telesno poškodoval en udeleženec prometnih nesreč več, številka se je iz 850 dvignila na 851," pojasnjujejo pri Policiji. "Število lahko telesno poškodovanih pa se je iz 7.606 zmanjšalo na 7.050 oziroma za dobrih 6,6 odstotkov."
Zmanjšanje povprečne hitrosti v naseljih za samo en kilometer na uro bi pomenilo zmanjšanje prometnih nesreč za približno štiri odstotke.
Verjetnost za smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 kilometrov na uro je kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 kilometrov na uro pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot deset odstotkov.
Največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti povzročijo povzročitelji v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti. "To velja za prav vsa leta v zadnjem petletnem obdobju," ugotavljajo pri Policiji. "Med povzročitelji sta zelo pogosto starostna skupina med 18. in 24. letom starosti ter med 35. in 44. letom starosti."
Napačna smer vožnje in neupoštevanje prednosti
Poleg neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti so bili v letu 2017 najpogostejši vzroki najhujših prometnih nesreč nepravilna stran ali smer vožnje v 29 odstotkih ter neupoštevanje pravil o prednosti v 16 odstotkih.
Pogost razlog hudih prometnih nesreč je tudi alkohol, v zadnjem času pa prometnim nesrečam vse bolj botruje tudi raba mobilnih telefonskih aparatov med vožnjo.
"Hitrost in alkohol sejeta smrt na naših cestah," je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril direktor AVP poudaril Igor Velov. "V zadnjih letih se temu pridružuje še telefon, zato smo te tri stvari združili v eno akcijo."
za par radarjev so bili protesti po celi državi, ker so bili slučajno od Kanglerja, za teh 600 pa nobenega odziva
sistem več za polnjenje občinskih blagajn, zdajle pred volitvami bo prav prišlo!!!
No , če že Policija dela takšne grafikone , naj pa pokaže še grafikon KDAJ se nesreče s smrtnimi izidi dogajajo ! Podnevi al PONOČI ? Ni treba bit pameten a ne , da vemo kdaj in zakaj potem Policija… ...prikaži več , če ji že tako do varnosti , ne pa te svoje nabirke za regres , tega ne počne PONOČI !!!!!