Ministrica Mateja Čalušić je danes skupaj s strokovnimi sodelavci predstavila paket zakonov, s katerimi bodo pošteno prevetrili trenutne ureditve na različnih področjih. Spremenili so zakon o kmetijstvu, spisali tri nove zakone (zakon o hrani, zakon o varni hrani in krmi ter zakon o zdravju živali) ter novelirali zakone o kmetijskih zemljiščih, o zaščiti živali ter o gozdovih.
Na vprašanje, zakaj so vse zakone v javno obravnavo poslali naenkrat, je ministrica odgovorila, da želijo z njimi odgovoriti na vsa odprta vprašanja, ki jih je po njenih besedah mnogo. Medtem pa ji nasprotniki na drugi strani očitajo, da se s tem želi izogniti oziroma skrajšati javno razpravo, hkrati pa udariti po svojih političnih nasprotnikih. Največ prahu dviguje zakon o kmetijstvu, s katerim bodo na ministrstvu spodrezali krila Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki jo trenutno vodi Jože Podgoršek, predsednik društva Forum za kmetijstvo in podeželje pri stranki SDS. Ta sicer meni, da so predlagane rešitve ministrstva neprimerne za nadaljnjo obravnavo.
Manjšim kmetijam ne bo več treba tekmovati z velikimi
Mateja Čalušić je danes poudarila, da so nov zakon o kmetijstvu pripravili zato, ker je bil prejšnji zastarel in nepregleden. V novem zakonu je kot pojem opredeljeno trajnostno kmetijstvo, pomembne novosti pa vključujejo še kategoriziranje kmetijskega gospodarstva (samooskrbne, male, razvojne in tržne kmetije). Posameznim kategorijam bodo prilagojeni tudi sistemi subvencij, zato ne bodo več tekmovale med seboj, je poudarila.
Uprava za svetovanje in razvoj naj bi začela delovati 1. januarja 2026
Predviden je nastanek uprave za svetovanje in razvoj, s katero bodo kmetijske svetovalce iz rok KGZS prevzeli pod okrilje ministrstva. Zato pričakujejo izboljšanje stanja na terenu, so napovedali. Ministrica je dodala, da se je svetovalce doslej po nepotrebnem dodatno obremenjevalo, recimo s subvencijsko kampanjo, tako pa bodo imeli več časa za opravljanje svojega poslanstva – pomoči kmetom. S tem se bodo sredstva, namenjena KGZS, občutno zmanjšala (za 11 milijonov evrov). Za svetovanje bodo na ministrstvu namenili še dodatnega 1,3 milijona evrov, ta sredstva bodo neposredno obremenila kar državni proračun.
Čebelarska svetovalna služba bo ostala samostojna in se ne bo prenesla na novo upravo za svetovanje in razvoj.
Uprava naj bi začela delovati s 1. januarjem 2026, na njej pa bodo zaposlili 330 od 700 ljudi, ki trenutno delajo v kmetijskem svetovanju na zbornici.
Zakon bo predvidoma sprejet do konca leta, je napovedala ministrica.
Trgovine bodo morale podariti presežno hrano
Nov zakon o hrani bo naslovil celotno agroživilsko verigo, v njem pa so tudi ukrepi za zmanjšanje izgub hrane in za spodbujanje donacij. Večje trgovine bodo po novem primorane k donacijam viškov hrane. Strožje bodo omejitve glede pridobivanja certifikatov – tisti, ki jim ga bodo odvzeli, do njega ne bodo mogli priti vsaj eno leto.
Uvaja se nova shema kakovosti – živila iz živalim prijazne reje. Zakon obenem prinaša tudi izboljšave na področju označevanja hrane ter večjo preglednost, s čimer naj bi preprečili zavajajoče prakse. Kakovostna shema na področju zelenjave tudi z novo zakonodajo ne bo vzpostavljena. Zapletalo naj bi se namreč pri dogovoru o standardih med kmeti, zato bodo na ministrstvu počakali, da se sektor konsolidira.
Z zakonom o varni hrani in krmi bodo naslovili predvsem goljufije, povezane s prehranskimi dopolnili, ter bolje regulirali obcestno prodajo. Zakon o zdravju živali pa medtem naslavlja ukrepe, povezane s preprečevanjem širjenja nalezljivih bolezni med živalmi. Ministrica je opozorila, da je najbrž le vprašanje časa, preden se bolj nevarne bolezni začnejo širiti tudi pri nas, nedavno so denimo zaznali kugo drobnice na Madžarskem, tik ob meji s Slovenijo.
Sončne elektrarne na kmetijah, višja nadomestila za gradnjo na kmetijskih zemljiščih
Precej pomembnejši za splošno populacijo je zakon o kmetijskih zemljiščih, s katerim želi država poskrbeti za svoja kmetijska zemljišča. Teh je okrog 30 tisoč hektarjev, sčasoma pa bi želeli, da se to število poviša na 350 tisoč. Zakon ob tem spodbuja agrofotovoltaiko, a zgolj za energetsko samooskrbo kmetij. Dvigujejo pa se nadomestila za gradnjo na kmetijskih zemljiščih, kar je precej razburilo KGZS. Jože Podgoršek je namreč danes v izjavi opozoril, da bo to vodilo v sodobno nacionalizacijo. "Če je prej nekdo za malo večjo hišo plačal spremembo namembnosti v višini okoli 3000 evrov, bo sedaj plačal preko 30.000 evrov," je povedal.
Javnost ima za podajanje pripomb na predloge 30 dni časa, razen pri zakonu o kmetijstvu, ki bo v javni obravnavi 45 dni.
...ko o usodi žuljavih rok slovenskega kmeta odloča peščica levičarskih nesposobnih poslancev, Polovica bratov in sester z juga. Kmetje, lahko preverite, kdo in od kod so ljudje levih vlad, ki nam odmerjajo kruh!! Žal Slovenci več nismo gospodarji na svoji… ...prikaži veči zemlji!! Vladajo nam tujci z juga s pomočjo domačih izdajalcev!
Vse je šele « bi bilo» ampak mediji že prodajajo svojo demagogijo in populizem.
Bo potrebno tele "majstre" mal zamenjat! So mal zastarel in mlatijo sosedovo prazno slamo, svoje niti nimajo