"Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) laže. Tudi za preparate ne poskrbijo tako, kot bi mogli. Kupijo nekaj dragega in neučinkovitega. Vse se dela v Nemčiji in tam preizkušajo te preparate, ne pri nas. Morda ti preparati našim čebelam bolj škodijo, kot koristijo," nam pove čebelar Viktor Svetlin in s tem namigne, kje naj bi tičal krivec za množično umiranje čebel v tem letu.
Čebelarji so letos najvišje izgube zabeležili v Obalno-kraški in Ljubljanski regiji; v okolici Ljubljane z njenim zahodnim delom so povprečne izgube dosegle skoraj 50 odstotkov.
"Veseli bi bili, če bi imeli 280 mio. evrov"
"ČZS menda dobi okoli 280 milijonov evrov in za ves denar poskrbijo tako, da pride prav 'tistim zgoraj'. Še nikdar ni bilo tako slabo, kot je zdaj pod to čebelarsko oblastjo," nezadovoljno pove Svetlin. Odziv predsednika ČZS Boštjana Noča na te obtožbe je oster: "ČZS ima proračun dober milijon evrov. Ima 6700 članov, ki letno plačajo 36 evrov članarine. Res bi bili veseli, če bi imeli tak proračun!"
Boštjan Noč, 29. april 2010Zadeva je zelo zaskrbljujoča. Čebelarska zveza pripravlja obsežno akcijo ozaveščanja javnosti, s katero lahko vsi skupaj storimo nekaj, da bo izgub čim manj. Že Einstein je dejal, da bo človek preživel le še štiri leta po tem, ko bo čebela izginila z obličja Zemlje. Bojimo se, da nam kakšno leto že teče.
Množične izgube čebel
Ob finančni problematiki Svetlin izpostavi še temo, ki letos pesti čebelarje. Številni čebelarji (kar 63 odstotkov) so namreč čebele izgubili pozimi. V trenutnem času pa so možne zastrupitve čebel zaradi nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS).
Nadomestil (še) ne prejemajo
"V Nemčiji so prišli do rezultatov, da FFS vsebujejo nicotinoid ter še nekatere druge stvari. To je tako strupeno, da ostaja v zemlji skoraj 10 let. Katerakoli rastlina zraste na zastrupljeni zemlji, nato ponuja žuželkam zastrupljen nektar. Če žival to zaužije, to vpliva na gibala in živčni sistem. Posledično umirajo, tako kot letos pozimi," pove Svetlin in potoži, da ČZS ne daje nikakršnih nadomestil čebelarjem za izgubo. "Če v kmetijstvu toča zbije pridelke, dajo kakšna nadomestila. V čebelarstvu pa nihče ne da nič za obnovo čebeljega fonda. V Evropi je to uzakonjeno in bi morali dobiti ta sredstva."
A Noč ob tem pojasni, da nadomestila ureja vsaka država posebej. "Mi se za to zavzemamo in smo za to, da se končno sprejme pravilnik o posledicah izgube čebeljih paš. Nekaj dni po tem, ko je nastopil nov minister za kmetijstvo, smo mu pisali, a odziva še ni bilo."
Vprašljiva učinkovitost
Kar pa se tiče uporabe FFS in problematične varoje, pravi, da je ČZS zahtevala, naj nacionalni veterinarski inštitut testira sredstva za zatiranje varoje, ki jih dajejo čebelarjem. "Kranjska čebela je bolj občutljiva od italijanske in nemške. Vsa zdravila, ki pridejo od proizvajalcev iz tujine, pa so testirana na drugih čebelah in je lahko učinkovitost pri nas vprašljiva," priznava.