V šolskem letu 2027/2028 bodo v sedme razrede prvič uvedli obvezni predmet Informatika in digitalne tehnologije. Pri tem gre za eno od sprememb, ki jo prinaša novela Zakona o osnovni šoli, ki jo je Državni zbor RS sprejel julija lani. Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so zapisali, da bodo pri tem predmetu učenci obravnavali vsebine s področja informatike in rabe digitalnih tehnologij, kamor spadajo tudi vsebine računalništva.
Ministrstvo je pripravo vsebinskih izhodišč predalo strokovnemu javnemu zavodu, ki bo nato glede izhodišč seznanil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, imenovana pa bo tudi posebna predmetna kurikularna skupina. Ta bo pripravila učni načrt predmeta, didaktična priporočila in spremembo predmetnika za umeščanje v program osnovne šole. Strokovni svet bo nato te dokumente obravnaval in jih tudi določil ter objavil v uradnem listu.
Na Zavodu za šolstvo so podrobneje razložili, da bo nov obvezni predmet primarno usmerjen v razvoj temeljnih znanj računalništva in informatike, razumevanje podatkov in njihove analize, razumevanje osnov programiranja, logičnega razmišljanja ter delovanja interneta in omrežja. Prav tako bo poseben poudarek na etičnih vidikih uporabe digitalnih tehnologij in umetne inteligence ter na razvoju zmožnosti uravnotežene in premišljene rabe digitalnih naprav.
Pri pripravi ključnih ciljev s področja digitalne kompetence so na Zavodu za šolstvo upoštevali dokument Okvir digitalnih kompetenc za državljane, ki se osredotoča na informacijsko in podatkovno pismenost, komuniciranje in sodelovanje v okviru digitalnih tehnologij, ustvarjanje digitalnih vsebin, varnost ter na kompetence reševanja problemov.
Kako bo to videti v praksi?
Na zavodu so pojasnili, da aktivnosti za doseganje ciljev na podlagi didaktičnih priporočil snujejo učitelji. Navedli so nekaj primerov, kako bi lahko bilo pridobivanje digitalnih kompetenc implementirano v razne predmete. Pri zgodovini lahko učitelj o verodostojnih in neverodostojnih informacijah v zgodovinskih virih načrtuje pouk tako, da organizira okroglo mizo ali vodi debatno delavnico.
"Kot izhodišče za pogovor lahko uporabi spletni vir, na primer lažno novico. Kriterije in zanesljivost virov lahko preverja z interaktivnim kvizom. Z vključevanjem digitalne tehnologije pri pouku razvija digitalno kompetentnost ter navaja učence na rabo uporabnih spletnih iskalnikov," so še navedli na zavodu. Učenci pa bodo lahko po njihovih besedah svoje znanje nadgrajevali na primer s praktično uporabo pridobljenih znanj in kompetenc pri učenju, kritičnem in varnem iskanju ter deljenju podatkov, pripravi predstavitev in podobno.
Osnovnošolci so največjo zaskrbljenost izrazili glede zaščite njihove zasebnosti oziroma podatkov, ki jih vnašajo v orodja generativne umetne inteligence. Le ena petina najstnikov pa se zaveda, da uporaba dotičnih orodij ni dovoljena mlajšim od 13 let in da morajo mlajši od 18 let za uporabo pridobiti dovoljenje staršev.
Kaj pa čmo,če se pa tudi profesorji učijo iz googla in UI
Že sedaj mulcev nima kdo učiti, oni pa nove predmete uvajajo. Učila bo pa kakšna razredna brez osnov, kot se to že zdaj dogaja.
Koncno! Ne pa da mulci nimajo pojma kako se uporablja gugl!