Te dni se na mizi pogosto znajdejo mlinci, rdeče zelje in račje meso. 11. novembra namreč obeležujemo martinovo, dan, ko se mošt spremeni v vino.
Slovenci smo sicer na svoja vina zelo ponosni. Zaščitili smo kar nekaj vrst slovenskih vin. A kljub temu nismo med tistimi evropskimi državami, ki bi pridelale največ grozdja.
Države, ki pridelajo največ grozdja
V celotni Evropski uniji obdelujemo kar 3,2 milijona hektarjev vinogradov. Največ vinogradov je v Španiji, Franciji in Italiji. Po podatkih Eurostata rahlo prevladuje pridelava rdečega vina (53 odstotkov).
V Sloveniji obdelujemo 14.800 hektarjev vinogradov, večinoma pa pridelujemo belo vino (68 odstotkov). Smo na 13. mestu na seznamu držav, ki pridelajo največ grozdja. A čeprav se Slovenija po obsegu vinogradov ne more primerjati z največjimi pridelovalkami, je kakovost naših vin v evropskem vrhu.
Svetovna proizvodnja vina se je po lanskem padcu stabilizirala
Svetovna proizvodnja vina se je stabilizirala, potem ko je lani zaradi slabega vremena padla na najnižjo raven od leta 1961, je sporočila Mednarodna organizacija za trto in vino. V 29 največjih proizvajalkah vina, ki skupaj prispevajo 85 odstotkov svetovne proizvodnje, naj bi znašala 232 milijonov hektolitrov, kar je tri odstotke več kot lani.
"Proizvodnja ostaja precej pod povprečjem zadnjih let, kar potrjuje vztrajno krčenje svetovne ponudbe, na katero vplivajo podnebni izzivi in spreminjajoče se vedenje potrošnikov," je v poročilu zapisala Mednarodna organizacija za trto in vino. Proizvodnjo vina bremenijo okoljski ekstremi, kot so nadpovprečne padavine v nekaterih ključnih regijah in suše v drugih. Lani se je z 214,2 milijona hektolitrov na najnižjo raven v 60 letih zmanjšala tudi poraba.
Letos so v Evropi zabeležili dvoodstotno rast proizvodnje, ki znaša 140 milijonov hektolitrov. Kljub rasti zaostaja za večletnim povprečjem.
"Proizvodnja, čeprav nekoliko višja kot lani, je bila še vedno podpovprečna, in sicer zaradi majhne letine v Franciji, vztrajne suše v Španiji in neugodnih vremenskih razmer na Portugalskem in v Nemčiji," so pojasnili.
Na južni polobli se je proizvodnja v Čilu zmanjšala za 10 odstotkov, kar je že četrto negativno leto zapored, v Avstraliji pa je poskočila za 11 odstotkov. "Na splošno opažamo izrazite razlike med severno in južno poloblo, pa tudi znotraj nje, pri čemer ugodne razmere na nekaterih območjih niso zadostovale, da bi nadoknadile izgube na drugih," so še zapisali v organizaciji.
Vsi nas prehitevajo in to le zaradi nesposobnih vladnih kretenov od osamosvojitve dalje. Pa komu smo se Slovenci zamerili, da nam gre vse slabše. Da slučajno ne bi prišlo komu na misel, da bi postavil še kakšen spomenik.