Država želi na večje slovenske železniške postaje namestiti sončne elektrarne. Zato so na Slovenskih železnicah, ki so zadolžene za izpeljavo postopka in izbiro najugodnejšega ponudnika, 21. februarja začeli postopek javnega zbiranja ponudb za postavitev skupnosti samooskrbnih sončnih elektrarn na nepremičninah železniških postaj po Sloveniji. Predmet zbiranja ponudb – torej služnost in/ali stavbna pravica – je ocenjen na nekaj manj kot 8000 evrov letno.
Izvajalec naj bi sončne elektrarne postavil najpozneje do konca leta 2026. Vendar izvajalec do danes še ni bil izbran.
Nobenega ponudnika, to je razlog
Prvotni rok za oddajo ponudb je bil 24. marec 2025, a so rok naknadno podaljšali že dvakrat – najprej na 15. april, nato na 7. maj 2025. A niti do 7. maja niso prejeli nobene ponudbe, s Slovenskih železnic zagotavljajo za Žurnal24: "Postopek je bil zaključen brez prejete ponudbe. Predvidena je ponovna objava zbiranja ponudb za postavitev samooskrbnih sončnih elektrarn."
Razlog za to, da se na razpis ni prijavil noben ponudnik, je najbrž v "zamudi izdelovalca elaborata statične preverbe objektov, namenjenih za sončne elektrarne". Da je izdelovalec elaborata zamujal s statističnimi preverbami objektov, namenjenih za sončne elektrarne, so nam na Slovenskih železnicah navedli tudi kot razlog, da so večkrat podaljšali rok.
Razpis je torej bil objavljen, čeprav ključna tehnična podlaga – statična preverba (torej, ali so strehe in konstrukcije sploh primerne za montažo sončnih panelov) – še ni bila dokončana. To je precej nenavadno, saj je statična preverba eden ključnih pogojev za pripravo realnih tehničnih, finančnih in varnostnih ocen pri takšnih projektih. Brez teh podatkov ponudniki ne morejo zanesljivo oceniti, ali je konstrukcija sploh primerna za namestitev elektrarne, kakšni bodo stroški morebitne ojačitve ali dodatnih del ter kakšna tveganja nosijo, če se kasneje izkaže, da objekti niso ustrezno nosilni. Z drugimi besedami – Slovenske železnice so razpis objavile brez ključne tehnične podlage, ki bi ponudnikom omogočila natančno pripravo ponudb.
"Na to, da je bilo v razpisni dokumentaciji več ključnih tehničnih in vsebinskih nejasnosti, ki so po navedbah ponudnikov povzročile negotovost in odvračale od oddaje ponudb, smo opozorili tudi Slovenske železnice. Na primer – ni bilo jasno določeno, kje natančno bi potekale električne in kabelske napeljave, kje bi lahko bila nameščena oprema, ali služnost zajema tudi transformatorske postaje, kabelske poti in dostop za vzdrževanje, niti kdo bi nosil stroške prebojev ali projektiranja infrastrukture," so nam povedali v enem izmed podjetij, ki se je zanimalo za oddajo ponudbe.
"Dokumentacija za javno zbiranje ponudb je bila izdelana korektno, skladno s pravili stroke. Potencialni ponudniki so imeli za morebitne nejasnosti in pojasnila na voljo dovolj časa, da bi lahko naslovili morebitna vprašanja. Družba SŽ – Infrastruktura je na vsa vprašanja tudi odgovorila v predpisnem časovnem roku. Dokumentacija je za vse ponudnike enaka, s čimer je tudi zagotovljena enakopravnost pri oddaji ponudb," pa nam so nam na ta opozorila odgovorili na Slovenskih železnicah.
Kdaj bodo sončne elektrarne na železniških postajah?
Čeprav je bil prvotni načrt ambiciozen – sončne elektrarne naj bi bile postavljene na strehah železniških postaj že do konca leta 2026 – bo projekt zdaj očitno dobil novo časovnico. Ker se je postopek javnega zbiranja ponudb zaključil brez enega samega izvajalca, bodo Slovenske železnice postopek ponovile. "Predvidena je ponovna objava zbiranja ponudb za postavitev samooskrbnih sončnih elektrarn," zagotavljajo na Slovenskih železnicah.
Konkretni datumi nove objave sicer še niso določeni. Kot pojasnjujejo, bodo časovni roki posodobljeni v okviru ponovljenega razpisa, ki naj bi zagotovil večjo preglednost in boljšo odzivnost izvajalcev. "Nova časovnica bo določena s predvideno ponovno objavo zbiranja ponudb za postavitev skupnostnih samooskrbnih sončnih elektrarn," pravijo.
mi v našapleme montirati sončna elektrarna na vsako streho ker ena panela je težka 10 kila po kvadratnome metri, pri nas pa morajo vse strehe vzdžati 150 kila snega Če to vzdržati bodo nosile še ovih 10 kila po meteru… ...prikaži več kvadratnome, ker sedaj tako naslednjih 50 leta ne biti sneg
Zeleni prehod = zeleni nateg. In sončni paneli na strehah železniških postaj: spomnite se Novega sada in padca nadstrešnice. Ti paneli, ob tem ko jih proizvedejo, jasno na Kitajskem, naredijo okolju več škode, kot potem doprinosa med obratovanjem. Da ne… ...prikaži več govorim o parazitih lastnikih sončnih elektrarn, ki jih financiramo jaz in ti, preko položnic za elektriko.
španija ima že preveč FV- zato tudi tisti izpad. namesto da bi SLO vlagala v MHE na potočkih se gremo uvoz panelov. že sedaj je cena elektrike minus ( ja MINUS ) v sončnem poletnem opoldnevu, kjub klimam in polnilnicam… ...prikaži več EV ( ki prazne stojijo ). kdaj boste nehal srat z tole silicijevo pizdarijo in dali raje subvencijo za en mlinčelk ob potoku iz železa. saj ni treba jezov in visoke tehnike, tistih par kW se hitr dobi, in clo več kot z paneli.