Konec julija je vlada sprejela spremembe uredbe o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju, s katerimi je odstranila eno od ovir nasedlega projekta – gradnje nove stavbe ministrstva za notranje zadeve, katerega idejni vodja je bil nekdanji notranji minister Dragutin Mate. Zdaj je načrtovano, da bosta tu nove prostore imela ministrstvo za okolje in prostor (MOP) Roka Žarnića, ki je tudi predlagal spremembo uredbe, in statistični urad.
Javno upravo so izbrisali
Uredba je najprej določala, da so lahko objekti javne uprave v največ III. območju varstva pred hrupom, v spremenjeni uredbi pa sploh ni posebej omenjeno, v katerem območju hrupa je lahko javna uprava.
S spremembo se je Žarnić izognil določbam odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj, ki je določal, da ob Litostrojski cesti, severni obvoznici, Verovškovi in Magistrovi ulici dovoljene vrednosti hrupa ne smejo presegati mejnih ravni hrupa za IV. območje. Tudi Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo, naj bi Žarnića junija opozorila, da je Mestna občina Ljubljana na tem območju določila industrijsko cono IV. območja varstva pred hrupom, kar je prehrupno za javno upravo.
Matejeva palača. Notranja ministrica Kresalova se je odrekla projektu svojega predhodnika Dragutina Mateja, ki je želel na Litostrojsko cesto preseliti generalno policijsko upravo. Takratna Janševa vlada je z državnim podjetjem D.S.U. mimo zakona o javnih naročilih začela gradnjo stavbe, Matejeva naslednica pa se ji je odrekla z razlago, da 200 metrov stran stojijo veliki rezervoarji zemeljskega plina in da bi bili ob morebitni eksploziji plina prvi na udaru, kar za varnostno tako občutljiv objekt ni sprejemljivo.
Z MOP so na to odgovorili le, da so seznanjeni z gradbenim dovoljenjem, "v katerem investitor upošteva vse zakonitosti gradnje na tem področju". Ali gradnja ustreza vsem predpisom, bo preverjala upravna enota, ki je izdala gradbeno dovoljenje, in sicer pred izdajo uporabnega dovoljenja, so navedli. Niso torej odgovorili na vprašanje, zakaj se bodo selili v območje industrijske cone, ki po uredbi, ki je veljala, ko je padla odločitev o selitvi, za javno upravo ni primerno.
Z neprofitno najemnino
V projekt na Litostrojski cesti je državna D.S.U. do zdaj vložila 11,5 milijona evrov, kdaj bo končan, pa ni znano. Ko bo in ko bo D.S.U. objekt v celoti plačala, bodo podpisali najemne pogodbe. Neprofitna najemnina za MOP in statistični urad naj bi znašala 14 evrov na kvadratni meter, kar na mesec pomeni 330 tisoč evrov.
Tako naj bi rešili projekt, ki se mu je Katarina Kresal odrekla, hkrati pa najela prostore za Nacionalni preiskovalni urad na Dimičevi ulici 16, ki so v lasti njenega prijatelja Jurija Pogačarja. Podpisala je pogodbo, po kateri mora ministrstvo za notranje zadeve za letno najemnino plačati 1,6 milijona evrov. Zato se je morala tudi zagovarjati na interpelaciji.
