Pred nekaj tedni je zasavsko Območno združenje slovenskih častnikov na družbenih omrežjih zapisalo, da bo zaradi povečanega interesa za pridobitev orožne listine ob podpori krovne zveze organiziralo usposabljanje na strelišču Agnez v Trbovljah.
Omenjeni primer ni edini, ki kaže na porast zanimanja za rokovanje z orožjem. V zadnjem "predkoronskem" letu 2019 je bilo s strani upravnih enot izdanih 8418 nabavnih dovoljenj. V letu 2020 je bilo, tudi zaradi ukrepov za zajezitev pandemije in posledičnega zmanjšanja usposabljanj, izdanih 7515 dovoljenj. Lani so jih izdali 9077. Letos smo po prvih šestih mesecih že pri številki 5420, so nam sporočili iz Ministrstva za notranje zadeve (MNZ). Če se bo trend nadaljeval, potem bo do konca letošnjega leta izdanih skoraj 11.000 dovoljenj za nabavo orožja, kar bi bil glede na lani več kot 20-odstotni dvig.
Postopek za pridobitev dovoljenja za posest orožja ni enostaven. Kandidat mora najprej opraviti teoretično in praktično usposabljanje. Cena za deseturno teoretično in peturno praktično usposabljanje niha med 175 in 210 evri, odvisno od koncesionarja. Vsak kandidat prejme literaturo za individualno usposabljanje. Po privajanju na orožje sledi izpit pred komisijo, ki jo imenuje minister za notranje zadeve. Strošek izpita je okrog 80 evrov in ni vključen v ceno usposabljanja.
V Sloveniji je enajst izvajalcev usposabljanja o ravnanju z orožjem. To so Šport Ljubljana, Belit, JBI, Aktiva varovanje, Strelski klub Sveti Jurij Šentjur, Strelsko društvo Fenix, Strelsko društvo Proarmis, IBS skupina, Prosignal, Strelski klub Rojal in Klub za praktično streljanje Delta Maribor.
Po prejetem potrdilu o opravljenem izpitu se mora kandidat z njim odpraviti na sedež upravne enote, kjer mu izdajo nabavno dovoljenje. "Oseba mora že ob podaji vloge navesti, ali bo orožje kupila v Sloveniji, oziroma v kateri državi članici EU, ali kateri tretji državi. V primeru, da oseba izpolnjuje predpisane pogoje, izda pristojna upravna enota dovoljenje za nabavo orožja, bodisi v Sloveniji bodisi v drugi državi članici EU ali tretji državi," so pojasnili na MNZ.
Primernost kandidatov preverjajo upravne enote preko sodišč. V kolikor kandidat ne izpolnjuje pogojev (polnoletnost, ni zadržkov javnega reda, zanesljivost, upravičen razlog, opravljen zdravniški pregled za posest oziroma nošenje orožja in opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem), ne dobi dovoljenja za posest orožja.
Dovoljenje za nabavo orožja se izda za vsak posamezen kos. Na dovoljenju je med drugim vedno zapisana tudi kategorija, tip ali vrsta ter kaliber orožja. Kot primer: kategorija B1, tip/vrsta revolver, kaliber 22L.R. Po Sloveniji je več kot sto ponudnikov orožja.
"V Sloveniji ima dovoljenje za opravljanje trgovine z orožjem 118 oseb. Zaradi spremenjenih kategorij orožja z zadnjo novelo Zakona o orožju, morajo tudi trgovci uskladiti svoje poslovanje z novo določenimi kategorijami orožja v enem letu od uveljavitve novele zakona," so zapisali na MNZ. Novela Zakona o orožju je začela veljati 14. avgusta 2021.
Z dovoljenjem se lahko nabavi orožje iz kategorije B, C in D in izjemoma (v zbirateljske namene) iz kategorije A. V slednjo spadajo eksplozivni vojaški izstrelki in lanserji. Enako velja za avtomatsko strelno orožje in za strelno orožje, prikrito v druge predmete splošne rabe. V prepovedano kategorijo A spada tudi strelivo s prebojnim, eksplozivnim ali vnetljivim učinkom in nedelaborirani izstrelki za tako strelivo. Prepovedano je tudi strelivo za pištole in revolverje s kroglo, ki ima razširni (ekspanzijski) učinek in krogle za tako strelivo (izjema so lovci in športni strelci). Med orožje, ki ga je dovoljeno zbirati, ne sodi vso orožje iz kategorije A.
In čemu gre pripisati naraščajoči trend nabave orožja v Sloveniji? "Najbrž gre za več faktorjev. Eden od njih je gotovo vojna v Ukrajini, torej v naši bližini. Drugi faktor pa je ta, da vse več ljudi razmišlja o svoji osebni zaščiti. Ta trend ni prisoten le pri nas," je povedal Bojan Šoper, podpredsednik Zveze slovenskih častnikov (ZSČ).
"Večina tistih, ki na novo pridobijo dovoljenje, se ob prvem nakupu orožja odloči za pištolo. Cenovni razpon je v povprečju nekje od 700 do 800 evrov," nam je iz izkušenj še povedal Šoper, sicer odlikovani veteran vojne za Slovenijo.
Pravilnik o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, določa, da morajo biti prostori, namenjeni za trgovino z orožjem, mehansko in elektronsko zaščiteni tako, da je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam.
V primeru, da se v prostoru hrani orožje kategorije A ali več kot 30 kosov orožja iz kategorije B in C, mora biti v času, ko v objektuni oseb, signal elektronskih javljalnikov vezan na intervencijski center varnostnega podjetja.
Kaj pomaga orožje, če te potem vsa sodišča te 'države' preganjajo zaradi 'prekoračenega silobrana' - 'potem' namreč odvetniki 'ubogih' vlomilcev/roparjev/morilcev še dolga leta z izvedenci dokazujejo, da bi bil napad lahko odvrnjen z milejšim sredstvom. In najdejo goro človekovih pravic,… ...prikaži več, ki da so bile njegovemu klientu kršene. Spomnimo se npr primera Bobera. Dokler ne bo možno barabi, ki jo ponoči zalotiš v svoji hiši, vsaj prestreliti kolen in dobiti še pohvalo policije, tu ne bo več miru.
Glede na to, da smo imeli pred desetletji v Sloveniji vojno in je skoraj celotna obramba države bazirala na puškah lovcev, ki so jih prepustili Teritorialni obrambi, seveda, preden smo dobili nadzor nad nekaterimi skladišči JLA, me vedno preseneča ta… ...prikaži več ležeren odnos Slovencev do obrambe naroda. Premalo denarja se namenja za vojsko, za nujno, moderno opremo. Takoj ko pa zagusti, pa vsi kličejo vojsko na pomoč.
Pred leti so u Fužinama preko strehe vlomili v prodajalno orožja.. Varovanje je bilo slabše, kot ko kura ščiti svoj podmladek..