Ob izjemnih predstavah slovenskega šampiona Tadeja Pogačarja, ki je v prepričljivem slogu pokoril vso konkurenco na nedavni dirki po Franciji ter tako postal prvi kolesar po 26 letih z naslovoma na Giru in Touru v eni sezoni, so se v kolesarskih krogih znova okrepila namigovanja o uporabi prepovedanih poživil.
Na očitke se je po tretji skupni zmagi na francoski pentlji odzval tudi osrednji akter, kateremu je zdaj v bran stopil tudi nekdanji švicarski kolesar Rolf Järmann (58).
Pokojni italijanski as Marco Pantani, znan tudi pod vzdevkom Il Pirata (Pirat), je bil zadnji kolesar, ki je pred Pogačarjem v eni sezoni osvojil Giro in Tour. "Seveda je bil Pantani bržkone dopingiran, a takratni pogoji za dirkanje nikakor niso bili primerljivi z današnjimi," je v pogovoru za Blick ocenil Järmann.
Izpostavil je še, da je kolesarstvo je v zadnjih desetletjih doživelo korenite spremembe, nivo profesionalizma pa je dandanes višji kot kdajkoli prej.
"Metode treninga, prehrana, oprema, na vseh področjih je to povsem druga dimenzija," je povedal Švicar, ki ga najbolj jezijo primerjave izračunov relativne moči kolesarjev, izražene kot vat na kilogram. Pogačar je denimo med 40-minutim vzponon na sloviti Plateau de Beille v povprečju kolesaril z močjo sedmih vatov na kilogramov, kar se na prvi pogled zdi kot znanstvena fantastika.
"Morda je imel Eddy Merckx pred 50 leti podobne številke, vendar tega ne moremo vedeti, ker takrat še ni bilo takšnih meritev. Merckx je dirkal po občutno slabših cestah, njegov bombažni dres pa je tehtal dva kilograma. Zakaj Pogačar ne bi mogel biti čist?" še meni Järmann in dodaja, da je kolesarstvo danes občutno bolj čist šport, kot je bil med letoma 1987 in 1999. "Danes se celo zgodi, da superzvezdnik omaga na slab dan, medtem ko v časih Induraina, Ullricha and Armstronga tega nismo doživeli. Zame je to jasen pokazatelj, da uporaba dopinga ni več tako razširjena," je prepričan nekdanji kolesar.
