Med več desetletij trajajočimi napetimi odnosi med Vzhodom in Zahodom so ameriški strateški bombniki B52 stalno leteli v okolici zračne baze Thule na skrajnem severozahodu Grenlandije. Baza je imela zaradi lege izreden strateški pomen, saj so lahko Američani z nje opazovali dogajanje na nebu v bližini Sovjetske zveze. Ker se je Washington bal, da bodo Rusi nekega dne bazo uničili in si tako odprli vrata za napad na ameriško ozemlje, so bila v njeni bližini neprestano letala.

Danski, pod katero uradno spada ozemlje Grenlandije, pa so zamolčali dejstvo, da so imela ta letala poleg običajne oborožitve na krovu tudi jedrske bombe, s katerimi bi v primeru izbruha sovražnosti nemudoma odletela proti Moskvi in jih tam odvrgla.

Pentagon je objavil, da je bilo vse orožje na krovu ob trku s tlemi uničeno, ostanki pa zbrani. V resnici so po več tednov trajajoči akciji čiščenja ugotovili, da ene izmed bomb ni bilo med ostanki, poroča BBC, ki se sklicuje na podatke, od nedavnega dostopne javnosti.

Verjetno potonila v morje
V Pentagonu so bili zaradi tega še kako živčni, saj so se bali, da bi orožje prišlo v roke Rusom in razkrilo marsikatero strogo varovano skrivnost. Na podlagi madeža, ki je nastal na ledeni ploskvi, so Američani domnevali, da so deli bombe, v kateri sta bila radioaktivni uran in plutonij, pronicali skozi led. Na območje so pozneje pod pretvezo rutinske inšpekcije prizorišča nesreče poslali še podmornico, ki pa prav tako ni našla sledov za pogrešano bombo s kodno oznako 78252. Pri iskanju jih je oviralo še slabo vreme. Američani so morali iskanje prekiniti, ob tem pa so se tolažili, da dragocene bombe skoraj zagotovo ni našel niti nasprotnik.

Štirideset let pozneje je skrivnost prišla v javnost. Predvsem ljudje, ki živijo v bližini baze, in naravovarstveniki so zaradi izgubljene bombe še kako zaskrbljeni.