O koncu stavke, ki se je začela spontano 15. maja, je vodstvo tovarne Oyak Renault, ki jo kot direktor vodi nekdanji Revozovec Aleš Bratož, javnost obvestila v skopem obvestilu.
Delavci v proizvodnji so na koncu sprejeli ponudbo vodstva, da bo vsakemu, ki se vrne na delo, izplačalo bonus k plači 1.000 turških lir oziroma 346 evrov, do konca leta pa bodo sledili še novi bonusi v višini dobrih 200 evrov v odvisnosti od uspešnosti posameznika, je poročal Wall Street Journal.
-
PREBERITE ŠE: Gnev turških delavcev na slovenskega direktorja
Vodstvo družbe, v kateri ima Renault 51-odstotni delež, se je tudi zavezalo, da bo v mesecu dni predstavilo načrt za kolektivni dogovor o izboljšanju plač s sindikati. Prav tako noben od delavcev, ki je sodeloval pri stavki, ne bo odpuščen ali kako drugače šikaniran.
Čeprav vodilni niso želeli izdati, koliko ljudi se je v sredo vrnilo na delo, pa lokalni mediji poročajo, da je za stroje sedlo okoli 1.300 zaposlenih oziroma vsi razen 16 delavcev, ki z dogovorom še vedno niso zadovoljni.
Resne grožnje iz Pariza
Stavka je minulih dneh začela dodobra načenjati živce vpletenim, saj je tako dolga prekinitev dela v največji turški avtomobilski tovarni, iz katere prihajajo številni Renaultovi modeli in motorji, že resno ogrožala celotno dobaviteljsko verigo. Renault je tako vmes celo grozil, da bo znova premislil o svoji investiciji v državi, a delavci so na drugi strani ostajali neomajni in so želeli višje plače, ki bi bile v povprečju z ostalimi v industriji.
Iskro stavk, ki so se iz tovarne Oyak Renault razširili še na nekatere druge tovarne, tudi v drugo največjo Tofas (Fiat), je zanetil po mnenju delavcev slab krovni sporazum sindikata težke industrije glede plač, potem ko je prišlo na dan, da so v turški tovarni nemškega Boscha člani istega sindikata vseeno dobili kar 60-odstotno povišico. Razmere so se do danes normalizirale povsod razen v Fordovi tovarni, kjer delavci še nočejo nazaj na delo.
