S tremi različnimi avti, ki imajo vgrajen od julija obvezni asistent za nadzor hitrosti, smo se zapeljali po mestu in avtocesti. Rezultati so nas zelo razočarali, vožnja sodobnih vozil postaja izkušnja z ogromno pretiranega piskanja. Namesto da bi bil v pomoč, asistent za hitrost velikokrat zmede voznika z napačnimi informacijami.
Povrh vsega vsaka znamka po svoje olajša ali zakomplicira način, kako do konca vožnje utišati obveznega "pomočnika". Z vsakim naslednjim vžigom avta se zgodba ponovi.
Zakaj so jih uvedli
Kot je znano, začnejo v EU 7. julija veljati novi predpisi za avtomobile, kombije, tovornjake in avtobuse, ki uvajajo številne nove obvezne asistenčne sisteme in rešitve. Za avtomobile konkretno pomeni, da morajo imeti poleg doslej obveznih vgrajenih sistemov (ABS, ESC, nadzor tlaka TPMS) zdaj tudi inteligentnega asistenta za hitrost, pomočnika za vzvratno vožnjo (kamera ali tipala), sistem za nadzor budnosti ali distrakcijo voznika, sistem za avtomatsko zaviranje (AEB) in pomoč za vzdrževanje smeri (LKA).
Vsi avti morajo po novem imeti tudi predpripravo za alkoholne ključavnice in snemalnik dogodkov, ki je v primeru nesreče na voljo pravosodnim organom.
Namen novosti je, da bi s pomočjo tehnologije znižali število hudih prometnih nesreč v Evropi oziroma ublažili njihove posledice. Novost velja za vse nove avtomobile, torej tudi tiste, ki so prišli na trg že pred letom 2022, ko je začela uredba veljati za vozila s prvo tipsko odobritvijo. Dosedanji modeli, ki pogojem ne morejo zadostiti, so se že poslovili s cenikov ali pa jih to čaka po krajšem prehodnem obdobju.
Eden najbolj kontroverznih v paketu pomagal je inteligentni pomočnik za hitrost. Ta naj bi v ob pomoči digitalne kartografije ali kamere za prepoznavo znakov v vsakem trenutku vedel, kakšna je največja dovoljena hitrost na odseku. Voznika v primeru prekoračitve na to opozori s slikovnim in zvočnim opozorilom, v naprednejši izvedbi pa tudi samodejno prilagodi hitrost. V praksi se dogaja vse kaj drugega, zelo veliko je lažnih alarmov in s tem nepotrebnega piskanja, ali pa obratno sistem dovoljuje večjo hitrost od dejansko dovoljene.
Že med sprejemanjem novosti so se glede inteligentnega sistema za nadzor hitrosti najbolj kresala mnenja in pojavljali dvomi o učinkovitosti zaradi upiranja proizvajalcev po obvezni uporabi dražje tehnologije, ki deluje na podlagi satelitske lokacije, zelo različnih pravil o postavljanju omejitev po evropskih cestah ter pomanjkljive oziroma neaktualizirane digitalne baze, iz katere naj bi avti med vožnjo črpali podatke. Končalo se je s slabo delujočim kompromisom, katerega žrtve so postali kupci vseh novejših vozil.
Kaj smo ugotovili
Kako dobro oziroma slabo deluje 'inteligentni asistent za hitrost', smo na isti trasi po Ljubljani in njeni okolici preverili s tremi različnimi sodobnimi vozili, ki jih izdelujejo različni koncerni, od tega eden sodi med premijske. Vozili smo po veljavnih omejitvah, hkrati pa opazovali, kaj glede hitrosti od nas zahteva vgrajeni inteligentni asistent za hitrost. Naša vozila so bila volkswagen passat, mercedes-benz CLE in hyundai kona BEV.
Rezultat? Če bi upoštevali sisteme, bi si že po petih kilometrih oziroma dobrih desetih minutah vožnje skupaj nabrali za več sto evrov kazni. Čez nekaj dodatnih kilometrov bi eden od nas ostal brez izpita. Do konca tri četrt ure trajajoče vožnje bi bile skupne sankcije še precej večje. Sistemi so se slabo izkazali tako pri vožnji po mestnih ulicah kot na avtocesti oziroma hitri cesti.
Kaj se je dogajalo?
Krenili smo iz ljubljanskega BTC in se usmerili na Kajuhovo v smeri Zaloške. Že pri izhodu iz cone 30 km/h, ki velja po BTC, sta imela dva avta zamik pri preklopu na 50 km/h, a to je bilo šele ogrevanje. Šok je sledil na Kajuhovi, kjer je do križišča z Zaloško oziroma že prej s Toplarniško omejitev hitrosti 60 km/h. Po pravilih, ki veljajo v Sloveniji, znaki za izrecne odredbe veljajo do prvega križišča, in če niso ponovno postavljeni, odredba ne velja več.
Ko smo s trojico avtov zapeljali čez križišče mimo Toplarniške in nato še z Zaloško naprej proti Litijski, je bila nova omejitev 50 km/h, a nobeden od trojice tega ni dojel in so na zaslonih še naprej prikazovali veljavno omejitev 60 km/h. Dobrih sto metrov naprej pa je postavljen merilnik hitrosti, tako da bi voznik, ki bi se zanašal na sistem, mimo radarja zelo verjetno peljal prehitro. Vsak bi dobil po 40 evrov.
Pri omejitvi 60 km/h sta passat in mercedes vztrajala vse do Litijske, hyundai pa celo še potem, ko smo že zapeljali nanjo. Zadeve je v pravilno omejitev vrnila šele Hradetzkega cesta. Zdaj en zdaj drugi avto so v nadaljevanju dvomljivo kazali omejitve, kar je bilo vse podprto s piskanjem in utripanjem. Hyundai je glede tega občutno najbolj "tečen" avto, saj je piskanje vztrajno, avto pa s kratkim piskom že tako ali tako opozori na vsako spremembo hitrosti.
Kako zmedeno delujejo sistemi, dokazuje primer enega od treh vozil na testu. Ponovili smo vožnjo po Kajuhovi, znova nas je mimo radarja pri omejitvi 50 km/h želel peljati s 60 km/h. Ko smo naredili ovinek čez cono 30 km/h, se je ta omejitev kljub znaku za konec omejitve pri povratku na Kajuhovo ohranila in avto je začel besno opozarjati na "prekoračitev". V eno smer torej mimo radarja s 60, v nasprotno s 30 km/h. Ob dejansko veljavnih 50 km/h. Dogajanje prikazuje zgornji video.
Mercedes je na Ižanki nekaj časa vztrajal, da je pravilna hitrost 40 km/h in s piskanjem protestiral zaradi prehitre vožnje. Še globoko znotraj cone 30 km/h na Opekarski sta mercedes in passat že dvignila omejitev na 40 oziroma 50 km/h, hyundai pa je na Barjanski preklopil na omejitev 90 km/h pri veljavnih 60 km/h.
Sledil je test na obvoznici. Kot prvi se je uštel mercedes. Pri izvozu proti Gorenjski je spregledal znakovno omejitev 80 km/h in prikazoval 100 km/h. Namenoma smo zapeljali proti Šentviškemu predoru, kjer trenutno potekajo vzdrževalna dela in je signalizacija spremenjena.
Tam je na celi črt pokleknil hyundai. Skozi omejitev 60 km/h bi jo sprva cvrl s kar 130 km/h, kar je 70 km/h nad omejitvijo. Zakon za takšen primer predvideva 1.200 evrov kazni in 18 kazenskih točk, torej odvzem izpita. Tudi ko na odseku ni del, je hitrost omejena le na 100 km/h, tako da avto ni imel nobene podlage za takšen prikaz. Kasneje je začel kazati pravilno omejitev, pa se spet zmedel pri predoru. Tako njemu kot mercedesu je izziv predstavljal izvoz Brod.
Vožnja po ulicah severnega dela prestolnice je minila relativno mirno in z ustreznim napovedovanjem hitrosti pri vseh treh. Mercedes je doživel še en fantomski preblisk na severni obvoznici, ko je nenadoma 'videl' oznako 80 km/h pri dejanskih 110 km/h, posledično spet s piskanjem in utripanjem.
Pomoč ali nadlega, to je zdaj vprašanje
Na koncu testa smo potegnili zaključke. Čeprav nismo iskali zmagovalca ali poraženca, se je sistem v passatu izkazal za najbolj subtilnega, oziroma najmanj obremenjujočega, na kar gotovo vpliva tudi način in trajanje opozorila na morebitno prekoračitev. Mercedesov je deloval manj zanesljivo, a zvočno še vedno sprejemljivo.
Resda smo uporabili samo avte treh znamk, vendar treh različnih velikih koncernov, ki isto tehnologijo vgrajujejo v veliko modelov. Po naših izkušnjah pa z novimi avti drugih koncernov situacija ni nič drugačna oziroma boljša. Dejstvo je, da trenutno vgrajeni sistemi za prepoznavanje omejitev delujejo preveč nezanesljivo. Da bi bili hkrati vezani še na samodejno prilagoditev hitrosti brez voznika, kar nekateri že omogočajo, pa se zdi nepredstavljivo.
Morda so lahko v pomoč, ko se prvič peljemo po neki cesti in smo v strahu, da bi spregledali znak za cono ali kaj podobnega. Po drugi strani pa lahko 'vidi' marsikaj, celo rojstnodnevne mlaje z okroglimi obletnicami v bližini cest, ko bi avto kar naenkrat peljal le še 30 km/h.
Problematično je, ker so nezanesljivi sistemi vezani na veliko piskanja in opozarjanja, v veliki meri po nepotrebnem. Zato jih sčasoma voznik praktično ne zaznava več ali pa jih začne dosledno izključevati.
Razlikujejo se tudi v tolerancah, praviloma v mestu znašajo okoli 5 km/h, na hitrejših cestah nekaj več. Imeli pa smo primer testnega vozila, ki je začel s piskanjem pri samo 1 km/h nad omejitvijo, kar v realnosti zaradi namerne tolerančne napake avtomobilskih merilnikov glede na dejansko hitrost sploh še ne bi štelo za dejansko prekoračitev.
Pod črto se mora voznik še vedno zanašati predvsem na svojo zbranost.
Odrešilni gumb je največ, na kar lahko trenutno upate
Nekateri proizvajalci vozil so se že zavedli, kako moteč je lahko obvezen inteligentni sistem za hitrost. Vozniku zato omogočajo, da ga po vsakokratnem zagonu vozila izklopijo prek namenske ikone na sredinskem zaslonu ali pa celo fizičnega gumba nekje v kabini. Drugi možnost izklopa zakomplicirajo tako, da funkcijo skrijejo globoko v nastavitve.
Konkretno pri mercedesu je dovolj en sam klik, pri passatu sta potrebna dva, hyundai zahteva pet korakov. Obstajajo znamke, ki so začele vgrajevati namenske gumbe ali hitre bližnjice (Renault, Mazda, BMW, Tesla ...), in one druge, kjer je potrebnega še precej več iskanja v menijih, tako da pri njih izklop med vožnjo ne pride v poštev.
Obstajajo pa tudi zunanji dejavniki, kot so velikanske razlike glede ustreznega postavljanja prometnih znakov. Razlike so lahko vidne že po slovenskih cestah, še posebej občinske ceste so velikokrat zelo sporno označene. A karkoli si že mislimo o slovenskih upravljavcih cestnih omrežij, pa že v naši bližnji soseščini obstajajo države, kjer na področju znakov za hitrost vlada še precej hujši kaos.
Skoraj vsaka navigacija na telefonu ima tudi to opcijo , da kaže kolika je dovoljena hitrost in za normalno razvite možgane to popolnoma zadostuje.
Zaenkrat je edini koilikor toliko razvit in uporaben sistem Teslin, pa še ta ni dokončen, ostali pa cepetajo daleč zadaj in v resnici niti nimajo možnosti postati samostojen sistem. Kot občasna pomoč včasih da, v glavnem pa je bolje prez… ...prikaži več teh sistemov. Suha veja razvoja.
Na žalost so asistenčni sistemi v modernih vozilih postali nuja, ker so vozniki v zadnjih 20 letih postali tako neverjetno slabi. Samo slovenijo poglejte in kako ljudje ne znajo voziti, pa boste hitro ugotovili, da te asistenčni sistemi v bistvu… ...prikaži več še delajo uslugo slovencem.