Avto > Iz druge roke
39770 ogledov

Slovenija in "zloglasni" E10 bencin - kaj morate vedeti o njem

Bencin E10 Profimedia
Slovenija napoveduje povečanje deleža biogoriv v prometu. Ali to pomeni prihod za nekatere avte nekompatibilnega bencina E10?

Tako kot ostale članice EU se mora tudi Slovenija prilagajati spremembam, ki jih določajo pravila o vse večjem biodeležu v pogonskih gorivih. Medtem ko je zgodba z biodizlom že dobro znana in se zaradi številnih težav kot samostojno gorivo na naših črpalkah ni uveljavil, pa so se v zadnjih letih določene v evropskem merilu spremembe zgodile tudi pri bencinu. Na črpalkah v vse več evropskih državah lahko naletite na bencin tipa E10, kar pomeni, da je delež bioetanola v gorivu z običajnih pet povečan na deset odstotkov.

Etanol za starejše motorje kot počasen strup

Etanol ima zaradi naravne sestave posebne zakonitosti. Ameriška študija je ugotovila, da etanol v E10 bencinu po okoli štirih do šestih tednih sproži proces staranja, ko pride do določene stopnje separacije etanola iz bencina in nabiranja usedlin, takšno gorivo pa ima vpliv pri nepravilnem izgorevanju v valjih. Posledice so višje emisije in nestabilno delovanje motorja, odpovedi katalizatorja, zatikanje ventilov in težave pri delovanju EGR ventila.

Pri podjetju JLM Lubricants iz Nizozemske, kjer so E10 bencin na črpalkah uvedli leta 2019, dodatno ugotavljajo, da ima E10 korozivni učinek na kovinske površine in da suši gumijaste cevi. Ti učinki so še posebej izraziti pri oldtajmerjih, starejših od 40 let, zato zanje ta bencin nikakor ni priporočljiv. Etanol tudi škoduje rezervoarjem, ki so iz steklenih vlaken, kot jih lahko najdemo v navtiki ali pri nekaterih motornih kolesih.

Obdobje epidemije pa je stvari poslabšala tudi za avtomobile, ki so sicer za E10 že prilagojeni. V povprečju se vozimo manj, bencin v rezervoarjih leži dlje časa, možnost za staranje etanola je večja. Nizozemsko združenje prodajalcev avtomobilov je zato pred nekaj dnevi vsem tamkajšnjim voznikom svetovalo, naj v primeru, ko vedo, da bodo z avtom delali le malo kilometrov, na bencinski črpalki točijo premijski bencin (98-oktanski oziroma več), saj je v njem manj prisotnosti etanola.    

Etanol ima v primerjavi z bencinom višje oktansko število, kar omogoča večjo moč motorja, a ima hkrati primerljivo manjšo energijsko vrednost, zato je poraba večja. Odvisno od načina proizvodnje etanola so lahko veliki tudi prihranki pri izpustu naravi škodljivih plinov, medtem ko CO2, ki se sprošča pri gorenju, rastlina "pokrije" v rasni dobi, ko uporablja ogljikov dioksid iz okolja.

Nekatere države imajo že dolgo tradicijo uporabe etanola v prometu. V ZDA, kjer ga porabijo največ na svetu, morajo prav vsi proizvajalci vozil omogočati garancijo za tehnično brezhibno delovanje na E10, številno omogočajo tudi višje mešanice. V 42 od 50 zveznih držav ponujajo celo E85 mešanico. 

Najbogatejše izkušnje z etanolom v EU imajo na Švedskem, kjer pa večino etanola uvozijo. E10 gorivo so leta 2019 uvedli tudi na Slovaškem. 

Opel Astra | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Nekompatibilnih avtov je še vedno ogromno

Čeprav naj bi bili avti, izdelani nekako po letu 2000, že prilagojeni na višjo stopnjo etanola v gorivu, pa dejansko stanje kaže, da ni nujno tako. V Nemčiji so bencin E10 uvedli že leta 2010, ko je bilo okoli tega goriva še precej neznank. Pri ADAC so takrat v avto opel signum, ki je bil kot model predstavljen leta 2003 in v katerega s strani tovarne ni bilo dovoljeno točiti bencina z višjo stopnjo etanola kot pa z oznako E5, načrtno točili le E10. Nekaj časa je deloval brez posebnosti, a že po 27 tisoč kilometrih je avto obstal. Tehnični strokovnjaki ADAC so ugotovili odpoved oziroma puščanje črpalke za gorivo, saj je etanol razjedel njene aluminijaste sestavne dele.

Omenjeni ADAC test je danes star že več kot 10 let, testirani avto še precej več. A uradno bruseljsko poročilo o kakovosti goriv iz leta 2017 je za tri leta v prihodnost, torej za leto 2020, napovedalo, da naj bi bilo lani z mešanico E10 nezdružljivih še do 6,8 odstotka lahkih vozil v EU – v številkah je to do devet milijonov avtov.

Poročilo britanskega uglednega tehničnega strokovnjaka Iva Wengrafa iz britanskega Kraljevega avtokluba pa pravi, da so še leta 2017 obstajali modeli novih avtomobilov v prodaji, ki niso bili prilagojeni na E10. Njegovo poročilo, sicer vezano le na britanski trg, dodaja, da je začelo število nekompatibilnih bencinskih avtov strmo upadati šele po proizvodnem letu 2004 in da imajo največ nekompatibilnih avtov na cestah znamke iz koncerna Volkswagen (FSI motorji prve generacije). Nekompatibilni so bili tudi nekateri modeli Fiata, Mercedes-Benza, Opla, Toyote, Renaulta, ... Največkrat gre za modele s tehnologijo neposrednega vbrizga bencina prve generacije (1995-2008).

Ker je povprečna starost avtomobila v Sloveniji okoli deset let, bi torej uvedba E10 bencina lahko še vedno vplivala na marsikateri avto tudi pri nas. Posledice uporabe etanola je sicer mogoče do določene mere ublažiti z aditivi.

Uradno je že pri nas, a za zdaj le na papirju 

Čeprav se je Slovenija v preteklosti v evropskih poročilih o kakovosti motornih goriv pojavljala v skupini držav, ki so E10 bencin že uvedle, pa te vrste bencina na tipičnih slovenskih črpalkah ne boste srečali. Pri družbi Petrol, ki ima okoli 70-odstotni tržni delež pri prodaji naftnih derivatov pri nas, so za Žurnal24 potrdili, da ga na svojih črpalkah ne prodajajo. Tudi pri Petrolu navajajo, da bi nekatera starejša vozila imela lahko zaradi E10 bencina težave z delovanjem.

A Slovenija namerava v skladu z zavezami v prihodnjih desetih letih bistveno povečati delež tekočih biogoriv v prometu. Na ministrstvu za infrastrukturo so nas napotili na dokument Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki ga je lani potrdila vlada, jeseni pa je bil z ne ravno odličnimi ocenami evalviran s strani EU. Dokument pravi, da bo naša država do leta 2030 povečala delež tekočih bioriv v prometu iz današnjih 126 ktoe (kiloton ekvivalenta nafte - enota za merjenje količine sproščene energije) na 182 ktoe do konca desetletja, in to ob sočasnem upadanju deleža vozil na termični pogon. Leta 2030 naj bi bil v prometu delež obnovljivih virov v slovenskem transportu kar 20,1 odstotka, a Slovenija ni napovedala nobenih specifičnih ukrepov, kako namerava priti do potrebnih količin biogoriva, piše v poročilu Evropske komisije.

Tudi glede konkretnega uvajanja bioetanola Slovenija ni dala nobenih časovnih zavez, v zadnjem javno dostopnem dokumentu glede akcijskega načrta iz leta 2019 je navedeno le, da se bo uporaba biogoriv v prometu vključila v "akcijski program glede na pripravljenost projektov in možnost njihove izvedbe."

andrej.leban@zurnal24.si

Komentarjev 7
  • sam1 11:44 11.februar 2021.

    Vso ekologijo,ki so jo do "sedaj" vložili giganti v manj škodljive izpuste v okolje,se je pokazala kot zavajajoča in še bolj škodljiva za samo delovanje motorjrv z notranjim izgorevanjem kot tudi večjim zastrupljanjem narave,dobičke pa kujejo pri vsem tem le ...prikaži več ti,ki si izmišljujejo vedno nove standarde in elektronske dodatke v vozilih,ki služijo le bogatenju velikih koncernov.....

  • jakec1575 10:14 11.februar 2021.

    ameriska galona je danes 3,5 dolarja. toliko o poceni gorivu pri nas. Petrol in ostali so nas ze zaceli kuhati. toliko o konkurenci.

  • TistoPravo 07:55 11.februar 2021.

    No pa bodo lažje te smrdeče prdule elektrofciirali.,,ne pomaga nobena žauba