Sredi slikovite pokrajine je majhna avtomehanična delavnica, kjer strast do avtomobilov in tehnike ne pojenja že več kot 25 let. Mladi mehanik Žan Umek je povedal, zakaj se je raje kot za teran in pršut odločil, da bo imel umazane roke.
Po slikoviti kraški cesti ob vinskih trtah, kjer raste grozdje iz katerega pridelujejo znameniti Teran in številnih pršutarnah, nas je navigacija v vozilu vodila do vasice Škrbina na Krasu, kjer pri družini Umek v majhni avtomehanični delavnici, ki se drži hiše, že več kot četrt stoletja servisirajo in popravljajo avtomobile. Ne zato, ker to morajo početi za preživetje, ampak tudi zaradi ljubezni do avtomobilov in tehnologije. Naš namen je bil obisk 20-letnega Žana Umeka, ki je na tekmovanju za Mehanika leta osvojil tretje mesto. Bil je najmlajši med vsemi finalisti.
Do vas so me vodile lepe ceste na Krasu. Tu je polno pridelovalcev pršuta in terana, vi pa ste obkroženi z vinogradi in popravljate avtomobile. Kako to?
Oče je pred 25 leti odprl avtomehanično delavnico. Predvsem zaradi veselja do tega poklica in dela. Teran in živino ima moj stric, mi pa imamo avtomehanično delavnico.
V predstavitvi pred tekmovanjem za Mehanika leta ste zapisali, da ste že kot otrok v rokah držal izvijač.
Tako je. Okoli delavnice sem se smukal že kot mali otrok. Ta poklic me je zanimal, odkar se spomnim zase. Zato mi ni bilo treba razmišljati, na katero šolo se bom vpisal.
Kateri avtomobili so vas najbolj zanimali kot otroka?
Na začetku so mi bili podobno kot vsem otrokom najbolj zanimivi športni avtomobili. S časom pa se je okus spreminjal. Zdaj so mi bolj všeč luksuzni avtomobili. Najraje sicer popravljam starejše avtomobile, pri novih avtomobilih si brez računalnika ne moreš več pomagati.
Ko sem se vozil do vas po Krasu sem ob cesti srečeval zelo zanimiva vozila, od živo rumenega hrošča do skoraj popolno ohranjene katrce in fička. Taka vozila zavijejo tudi v vašo delavnico?
Večinoma v delavnico dobimo rabljena vozila srednjega razreda. Imamo enega starodobnika z letnico 1954. Pred delavnico je katrca mojega dedka, pride tudi še kakšen yugo ali starejši fiat. Predvsem na pregled pred tehničnim pregledom. Drugače pa opravljamo vse vrste posla, od popravila avtomobilov, vulkanizerstva, servisiranja klimatskih naprav …
Tudi Italijani pridejo k vam?
Pridejo. Je pri nas cenejše kot v Italiji. Prihajajo pa bolj stranke iz Italije, s katerimi se poznamo. Italijani pogosto vozijo svoje avtomobile na pooblaščene servise.
Izobrazbo ste pridobili v Šolskem centru Nova Gorica, smer avtomehanik, kasneje ste postali tehnik. Koliko znanja vam je dala šola in koliko znanja ste pridobili doma, v delavnici ob delu z očetom?
Doma sem zagotovo dobil dobro podlago že pred vstopom v šolo. Na triletni šoli je bilo dovolj prakse, pri smeri za tehnika pa je bilo prakse minimalno. Menim, da bi moralo biti več prakse in manj teorije.
Koliko mladih se na Krasu zanima za poklic mehanika?
Moji prijatelji znajo popravljati motorje. Zanimanja za ta poklic pa na Krasu ni veliko. Znajo pa avto popraviti sami doma ali vsaj narediti servis. Ko pa pride do večje težave, na primer z elektroniko, pa se obrnejo na nas ali na drugo avtomehanično delavnico. Velikokrat se zgodi, da me prijatelji prosijo, da pogledam njihov avtomobil.
Vi ste še zelo mlad. Star ste šele 20 let. Se z vrstniki sploh pogovarjate o avtomobilih ali so teme povsem druge?
Odvisno s kom greš ven. Tudi o avtomobilih, nogometu. Večino mladih gre danes na gimnazijo in pridobijo zgolj splošno izobrazbo.
Kaj konkretno ste se naučili od očeta?
Naučil me je veliko. Predvsem o popravilih in čim lažjem odkrivanju napak.
Je težko preživeti v poklicu avtomehanika?
Lahko preživiš, če ima dovolj dela in strank. Drugače je bolje delati na uradnem servisu. Meni je lepše delati doma in biti sam svoj gospodar. Je pa težava, da je vedno več birokracije, vedno več pravil. Zdi se mi, da si včasih želijo, da bi samostojni podjetniki zaprli svojo dejavnost.
Razvoj avtomobilske industrije in tudi delo na servisu se spreminjata. Ali tudi vi kaj naučite očeta?
Seveda. Glede dela z računalniki, elektroniko, to ga naučim. Vse gre v smeri elektronike in tudi električnih vozil. Če ne boš imel računalnika, ne boš mogel narediti nič.
Kako se boste vi, ki delate v manjši domači delavnici, pripravili na prihod hibridov in električnih vozil?
Udeležujeva se predavanj in delavnic, izobraževanj, ki so na voljo v Sloveniji. Električna vozila bodo v naše delavnice prišla z zamikom, ko jim bo potekla garancija. Smo pa že imeli opravka s hibridi. Verjamem pa, da bomo še veliko let servisirali dizelske in bencinske motorje. Avtomobilski proizvajalci še vedno predstavljajo nove generacije motorjev na notranje zgorevanje, tako, da se nam ni treba bati, da bomo kar čez noč v delavnice dobili električna vozila.
Kako kot mlad mehanik gledate na razvoj mehanične stroke v prihodnje? Kako se bo vaša mala delavnica borila z večjimi, pooblaščenimi servisi?
Seveda, kupovati je treba orodja, ki so draga, vedno se pojavljajo nova. Vseskozi moraš biti v stiku z novostmi. Namen imamo povečati delavnico, načrti so že pripravljeni.
Mehanik leta, Anže Soklič je izpostavil, da je pri delu mehanika nemogoče preživeti le od svojega dela, ampak se preživi od marž pri materialu. Vozniki so na drugi strani še vedno navajeni kupovati poceni material in ga nositi s seboj ob servisu vozila. Kako se vi spopadate s tem?
Veliko jih želi kupiti poceni material in ga vgraditi v vozilo. Kar je včasih celo dražje. Saj za material, ki ga zagotovi mehanik, tudi garantira zanj. Ljudje pa pogosto kupijo najcenejši material, tudi v prehrambenem diskontu, in ga prinesejo, da jim ga vgradimo v vozilo. Mi ne bomo odgovarjali za napake zaradi materiala. Lastniki vozil, ki imajo avtomobile še v garanciji, vgrajujejo materiale, vključno z oljem, ki ga priporoča proizvajalec.
Ali so na Primorskem kakšne specifične napake na vozilih, v primerjavi z vozili na Gorenjskem, kjer je več snega in tudi drugačne temperature?
Menim, da so najpogostejše napake enake po vseh Sloveniji, saj nikjer ceste niso preveč dobre. Tipičen primer so končniki, ki se obrabljajo veliko prej kot bi se lahko, če bi bile ceste v dobrem stanju.
Kakšni so bili odzivi po tretjem mestu na tekmovanju Mehaniku leta?
Izkušnja je bila odlična. Zagotovo bom ponovil udeležbo. Dobil sem veliko čestitk. Stranke takoj opazijo priznanje, ki visi v delavnici. Dobil sem čestitke od Obrtne zbornice, prijateljev, znancev … Navezal sem nekaj novih stikov z ostalimi tekmovalci, Vsakega lahko vprašam za nasvet, če ga bom potreboval.
- Olje dkupim preko spletne trgovine, ki ji dostavlja pooblaščeni dobavitelj (cca 10€ leter) - pooblaščeni servis - 25€ liter ENAKO olje - brisalce Bosch kupil v Hoferju - 6€ komad - delajo BP - na servisu so 'malce več'… ...prikaži več - servisna ura - strokoven popoldanc 10€; servis cca 40€ oz tu nekje - filtri trgovina z avtodeli- Mahle znamka - pol ceneje kot na poobljaščencu
Ura mehanika na vasi ali ura mehanika v mestu ali servisna ura.Vsi vemo da so razlike.Ura mehanika je povprečno 25€ z ddv,servisne vemo da so nabite v nebo.Se kdo kdaj vpraša kolk je ura frizerja?Ali pa ura keramičarja? Koliko osnovnih… ...prikaži več sredstev pa imata slednja dva? Jih je za 1000€?Vprašajte mehanika kaj od orodja dobi za jurja. Mehaniki so podcenjeni,zato pa imajo rabate in super popuste in bonuse in kaj vem kaj še vse. Ura mehanika na 40-60 €,potem pa bodo lahko živeli od rok...
Res je,servisi prodajajo oziroma preprodajajo olja z 200% pribitkom in ne vem če je to dovoljeno. Imam izkušnje na mercedes servisu.Na spletu isto olje dobim za 9,65 eur, na servisu cena 24,60 ;ima račun in si izračunajte razliko na 6 litrov....