Storitev. Delitev avtomobila (ang. carsharing) je storitev, pri kateri različni uporabniki določeno vozilo uporabljajo deljeno in si tako delijo stroške, povezane z njegovo uporabo.
Avtomatizirani postopki. Uporabnik, ki že ima sklenjeno razmerje s ponudnikom, opravi zgolj prijavo o najemu prek spleta ali telefona. Vozilo odklene s kartico (čip je na vetrobranskem steklu), ključ za zagon vozila pa je v predalu za rokavice.
Paketi po meri. V Nemčiji ponujajo tudi že prilagojene pakete. Primer takšnega je start pri podjetju Cambio, kjer stranka za ford fiesto vplača vpisnino 30 evrov, mesečna članarina je tri evre, najem vozila na dan stane 22 evrov, gorivo do 100 km pa 0,31 centa. Stranko tako dnevni najem (do 100 km poti) stane 53 evrov, z večanjem razdalje pa ta ne raste več toliko.
Medtem ko je v številnih evropskih državah ta storitev na voljo že dlje, pri nas tovrstnih ponudnikov še ni – se pa nekateri izmed njih pripravljajo na vstop na trg.
Za zdaj potencial le Ljubljana
Prednost delitve avtomobila za zasebnega uporabnika so manjši stroški uporabe vozila; ker uporabnik vozila ni njegov lastnik, plačuje samo za njegovo uporabo.
“Stroški amortizacije, zavarovanja, vzdrževanja in pnevmatik za vozilo srednjega razreda presegajo 350 evrov na mesec. Pri delitvi avtomobila pa stranka plačuje članarino, recimo 70 evrov na mesec (tudi če vozila ne uporablja), ter če vozilo uporablja, čas najema in prevožene kilometre. Povprečen strošek za to storitev je v tujini okoli 200 evrov, kar je občutno manj od stroška lastništva,” je dejal Janko Svete iz Avisa Slovenija.
Marjan Cukrov pa je dodal, da ima “poleg prednosti za posameznika ta storitev ugodne vplive na družbo in okolje. Najpomembnejši sta zmanjševanje onesnaževanja okolja ter večja pretočnost.”
Spremeniti miselnost ljudi
“Razlog, da storitve še ni na trgu, je njegova majhnost. Dovolj potenciala ima za zdaj le Ljubljana, pa še to v manjšem obsegu: od 50 do 100 vozil. Po mojih ocenah je potencialnih rednih strank na območju Mestne občine Ljubljana, ki šteje okoli 200 tisoč prebivalcev, namreč nekaj tisoč. To pomeni, da bi odstotek uporabe znašal kvečjemu pet odstotkov. Do množičnega vstopa ponudnikov na trg se mora tako nujno spremeniti miselnost ljudi, da preprosto moramo imeti svoj avto. Obstajajo pa tudi logistične težave, saj morajo biti za vozila predvidena parkirišča, to pa je že del infrastrukture okolja. Mestna občina bi zato zaradi ugodnih vplivov na izpuste lahko ponudnikom omogočila določene parkirne prostore ali brezplačno parkiranje takih vozil,” je še dejal Svete.
