Semafor je pred dnevi praznoval 108. rojstni dan. 5. Avgusta 1914 je namreč v ameriškem Clevelandu začela delovati prva svetlobna naprava za urejanje prometa. Semafor, ki še ni imel rumene luči, ampak je spremembo signala naznanil zvonec, je začel delovati točno ob sedemnajstih, v času največje prometne gneče.
Semafor je bil v prometu tako pomembna iznajdba, da si je prislužil celo enega najmanj znanih praznikov. Morda še niste vedeli, a 5. avgusta vsako leto obeležujemo mednarodni dan prometnega semaforja. In še nekaj omenimo: pri nas je začel prvi semafor promet urejati decembra 1957. Na napetih žicah je visel nad križiščem Gosposvetske, Celovške in Prešernove ulice pri Delavskem domu. Nemci ugotavljajo, da jih danes pri njih deluje okrog 1,5 milijona, raziskovalci pa k temu dodajajo, da vozniki pred rdečim semaforjem povprečno potrošijo dva tedna svojega življenja.
Danes samoumevni, jutri preteklost
In kljub temu, da se nam semaforji danes zdijo nekaj povsem samoumevnega, bi lahko kmalu izginili s cest. Tako vsaj pravijo pri Continentalu, kjer razvijajo popolnoma omreženo »inteligentno križišče«, ki bo neposredno komuniciralo z avtomobili. Konec julija so v japonski Jokohami lansirali pilotski projekt. Do konca leta bodo namreč testno križišče v futurističnem okrožju Minato Mirai uporabljali za preskuse, kako lahko s pomočjo radarjev in kamer beležijo prometni pretok. V drugi fazi preskusa bodo podatke neposredno pošiljali uporabnikom cest.
Continental ima sicer z razvojem »inteligentnega križišča« že precej izkušenj, saj so svoj prvi projekt že leta 2017 vzpostavili v Columbusu v ameriškem Ohiu, torej le dobri 230 kilometrov od kraja rojstva semaforja.
»Inteligentno križišče« so sicer na vseh vogalih opremili z lidarjem, radarjem in kamerami, s pomočjo katerih v krogu 360 stopinj prepozna vse uporabnike cest. Podatke nato pošljejo vsem vozilom v območju, ki imajo ustrezno tehniko za mreženje in zaznavanje signala. Voznike avtomobilov sistem sicer preko mobilnih komunikacij v času milisekund opozarja celo pred kolesarji v mrtvem kotu. In ker prometni semaforji komunicirajo tudi z avtomobili, vedo, kako zagotoviti zeleni val, s čimer voznikom skrajšajo nadležno čakanje pred rdečo lučjo.
Varnostni modul za mesta prihodnosti
Vodja razvoja informacijske tehnologije pri Continentalu Bastian Zydek pravi: »S tehnologijo za inteligentna križišča ponujamo varnostni modul, ki idealno ustreza prihodnjim pametnim mestom.« Osredotočajo se predvsem, na tehnologijo »Car to X«, s pomočjo katere bodo lahko vozila komunicirala med seboj in z okolico. Vendar pa napredek ni preveč hiter. Pri Continentalu namreč ugotavljajo, da je ustrezno omreženih le pet odstotkov vozil, ki danes vozijo v prometu. Vendar pa, dodajajo, naj bi se njihov delež do leta 2028 med novimi avtomobili povečal na dvajset odstotkov in bo naraščal.
Bo torej semafor kmalu postal stvar prometne zgodovine? Wilke Reints, ki je pri Siemensu dolgo časa vodil oddelek za razvoj prometnih semaforjev, meni, da ne: »Po mojem mnenju bodo čez dvajset let na cestah tako avtonomna vozila kot vozila z voznikom. To po pomenilo kvečjemu, da bomo potrebovali še več semaforjev.« Če ne zaradi avtomobilov, pa prav gotovo zaradi kolesarjev, pešcev in drugih udeležencev prometa, ki jih sicer ne bo mogoče doseči.
Krožišča so prav čudovita stvar, brez komplikacij in bi zlahka vse nadomestilo vsa ta semaforizirana križišča.