Regresni zahtevek je del drobnega tiska zavarovalnic, ki ga zavarovanci premalokrat preberejo. Če bi ga, bi verjetno ob marsikateri neumnosti raje počakali in takoj sprejeli posledice svojega dejanja.
Tipični primer: nekdo na parkirišču poškoduje drugo vozilo in odpelje, ne da bi o tem obvestil lastnika (vsaj z listkom za brisalci) ali policijo. Morda res v tistem trenutku domneva, da si je rešil zavarovalniški bonus, a v primeru, da ga izledijo, bo k vsem posledicam policijskih postopkov sledil še udarec zavarovalnice - regresivni zahtevek.
Povzročiteljeva zavarovalnica je sicer zavezana k temu, da poravna škodo oškodovancu iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti povzročitelja. A celotni znesek z obrestmi in nastalimi stroški vred bo nato naprtila na ramena svojega zavarovanca. Limitni znesek v takšnih primerih je navzgor zakonsko omejen na 12.000 evrov, pojasnjujejo pri Zavarovalnici Triglav.
"Če regresni zahtevek ni poplačan v postavljenem roku za plačilo, po izteku tega roka pričnejo teči zakonske zamudne obresti. Ko zavarovalnica prične sodno izterjavo, nastanejo še dodatni stroški. Zato je priporočljivo, da regresni zavezanec dolg čim prej poravna oziroma se obrne na zavarovalnico in se poskuša dogovoriti o plačilu dolga. V nasprotnem primeru bodo njegove obveznosti samo še rasle," dodajajo pri zavarovalnici.
Regresivni zahtevek zavarovalnica terja tudi v primeru, če denimo voznik vozi pijan in ob tem povzroči škodo, denimo na cestni infrastrukturi, kot so prometni znaki. Takrat namreč zavarovanje avtomobilske odgovornosti ne velja, oziroma mora škodo poplačati lastnik iz lastnega žepa.
dezurni@zurnal24.si
Ma ja sej..če bi hotu imet zavarovan za bilokater primer bi rabu takoj 300 evrov na mesec dajat.