Ko smo povedali v prejšnjem poglavju zgodovine o romunski avtomobilski znamki Dacia, je bila njena tovarna v Pitestiju zgrajena nekoliko prezgodaj, dobro leto preden je iz nje prvič pripeljal njen ključni izdelek v obdobju socialistične Romunije, dacia 1300. Ta je bila končno pripravljena leta 1969.
Dacia 1300, ki so jo na avtomobilskem salonu v Bukarešti predstavili oktobra 1969, sočasno kot Renault na pariškem salonu model 12, je bila namenjen petim potnikom in je imela štiri vrata. V prednjem delu je imela štirivaljni motor s prostornino 1.289 kubičnih centimetrov, ki je poganjal prednji kolesi in dacio 1300 pospešil do 144 km/h, kar je bilo za tedanje romunske ceste prav vrtoglava hitrost. Zaradi tega avtomobila so zgradili tudi edino avtocesto v državi, ki je Pitesti povezovala s prestolnico Bukarešto.
Cena avtomobila je bila impresivna. Če je delavec vsak mesec dal na stran polovico svoje plače, si je avtomobil lahko privoščil v približno enem desetletju. Dacia 1300, za funkcionarje partije je bila na voljo boljša različica 1301 v temno modri ali črni barvi, je kljub temu hitro postala romunski ljudski avto.
Bolj manjše kot večje spremembe
Od prve predstavitve dacie 1300 naprej je marsikateri šolar vsako jesen »šprical šolo«, da je obiskal bukareški avtomobilski salon, na katerem je lahko občudoval najnovejše spremembe na daciji, ki jih je bilo bolj malo. Kakih 95 odstotkov avtomobila je bilo namreč enakega prejšnjim, le da je bil eno leto drugačne barve, drugo je imel bolj zaokrožene žaromete, ki so bili leto pozneje mogoče oglati, naslednje leto so bile lahko večje luči na zadku ali pa so štiristopenjski menjalnik zamenjali s petstopenjskim.
Spremembe so seveda bile včasih tudi večje. Poleg klasične petvratne limuzine so iz Pitestija sčasoma pripeljale tudi petvratna kombilimuzina brasovia, kombi in praktični lahek 'pick-up' z enojno ali dvojno kabino, zaprtim ali odprtim kesonom in celo štirikolesnim pogonom, ter dvovratna dacia 1310 sport. V osemdesetih letih so v Pitestiju sestavili tudi manjšo serijo renaultov 20, ki so v Romuniji postali dacie 2000, načrtovali pa so tudi proizvodnjo romunskega klona renaulta 18, ki pa ni doživel uresničitve. Dacia 1300, ki je zadnjo korenito prenovo doživela še leta 1994, se je sicer na tekočih trakovih v Mioveniju obdržala vse do 21. julija 2004, dober mesec pred 35. obletnico začetka proizvodnje, zadnji 'pick-up' pa je proizvodnjo zapustil celo šele 8. decembra 2006, ko je s tekočih trakov tovarne že dobro leto prihajala dacia logan.
Dacia nova, supernova in solenza
Pravo osvežitev je sredi devetdesetih let pomenila dacia nova, majhna petvratna kombilimuzina, ki se je lahko pohvalila s statusom prvega popolnoma samostojnega izdelka tovarne v Pitestiju. Razvoj dacie nove se je sicer začel že zgodaj v osemdesetih letih, zato je bila njena oblika, ki so jo oblikovalci precej povzeli po francoskih modelih renaultu 11 in peugeotu 309, že ob predstavitvi precej zastarela. Tehničnih podobnosti med vsemi tremi modeli ni bilo. Vozniki so dacio novo sicer precej cenili, saj je imela presenetljivo dobre vozne lastnosti, bila pa je tudi precej živahna.
Nova je leta 2000 postala supernova, njena pot pa se je z lepotnimi in motornimi popravki Renaulta, ki je leta 1999 začel prevzemati tovarno v Pitestijuu, končala v obliki tehnično in oblikovno precej posodobljene solenze, ki si je nekaj sestavnih delov 'izposodila' pri renaultu cliu druge generacije. Kot zanimivost omenimo, da se je najslabše opremljena različica solenze imenovala europa.
Solenza je tekoče trakove v Pitestiju dokončno zapustila leta 2005, ko je na ceste zapeljala prva 'dacia nove dobe' dacia logan, ki je Dacio, skupaj sanderom, dusterjem in drugimi daciami, ki so bile predstavljene pozneje, popeljal v novo, zelo uspešno obdobje.
Yebo te dedek....
Hvala za avtomobile,250 let za ostalimi..