Avstralski Center za mednarodne korporativne davčne obveznosti in raziskave (CICTAR) je objavil obsežno študijo o ozadju uradnih računovodskih knjig, po katerih je globalno podjetje za nudenje prevozov Uber leta 2019 prikazalo visoko izgubo v višini 3,7 milijarde evrov. V resnici je imel Uber predlansko poslovno leto za 4,8 milijarde evrov operativnega dobička.
Glavni analitik Centra Jason Ward je Uberjevo shemo, v katero je multinacionalka vpletla kar 50 slamnatih podjetij, za nizozemske medije komentiral slikovito: "To je 'Liga prvakov' v izogibanju davkov."
Pri Uberju, ki sami sebe imenuje zgolj za platformo, ne pa prevoznika, molčijo in navedb iz obširne raziskave niso komentirali.
Spodnja shema CICTAR (v angleščini) predstavlja temeljne ugotovitvi o Uberjevi praksi poslovanja in izogibanja davkom. Podrobnejša analiza je dostopna TUKAJ.
Za njim milijoni neporavnanih računov
Ward je v dodatnih komentarjih za Business Insider pojasnil, da je Uber v zadnjem času izjemno razvil svoj model izogibanja davkom, pri tem pa izkoristil nizozemsko davčno olajšavo na intelektualno lastnino na način, da se mu niti v prihodnje ni bati višjih davčnih zneskov. Prav iz Nizozemske bi Uber pokrival tudi slovenski trg, če mu bo naša država z zakonskimi spremembami na področju avtotaksi prevozov omogočila delovanje.
Uber je podobno uspešen pri izogibanju plačevanja državnim proračunom, ki mu omogočajo delovanje, tudi drugod po svetu. Tako je v Indiji plačal manj kot tretjino davka od zahtevanih šestih odstotkov, kolikor jih država v hudih finančnih škripcih nalaga multinacionalkam. V Avstraliji pa je Uber plačal za 20 milijonov evrov manj kot bi moral glede na prihodke, so ugotovili v raziskovalnem centru. Številke o poslovanju Uberja ne vključujejo ZDA in Kitajske.
Tudi njegov glavni konkurent Lyft se je v preteklosti že znašel pod kritikami zaradi izogibanja davčnim obveznostim. Podobno so estonske oblasti osumile domačo družbo Bolt, ki postaja še en od velikih tekmecev Uberja po Evropi.
Je Slovenija res pripravljena na novo ligo prvakov?
Slovensko ministrstvo za finance, ki bdi nad ureditvijo davčnih prihodkov, je imelo pri pripravah na spremembe besedila zakonodaje o cestnih prevozih ogromno pripomb, tudi zaradi v celoti nedorečenih posledic za državni proračun. Tako je ministrstvo za infrastrukturo iz predloga zakona v neki točki procesa zaradi kritik finančnih kolegov raje kar v celoti izbrisalo idejo o krovni državni družbi, ki bi bdela nad usklajenosto delovanja javnega prevoza, saj je bilo njeno financiranje iz proračuna povsem nedorečeno. Tako se zdaj glavna sprememba zakona o cestnih prevozih nanaša prav na možnost plačila voženj z aplikacijo, kar naj bi Slovenijo popeljalo v "digitalno dobo".
Na ministrstvu za finance v odzivu na naša vprašanja menijo, da uvedba možnosti obračunavanja voženj prek aplikacije "ne pomeni sprememb glede obdavčitve prevoznih storitev z davkom na dodano vrednost." Prihodki države glede DDV od opravljenih prevozov bodo torej po tej razlagi ostali enaki.
"Uporaba preračunanih davčnih stopenj je določena v Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. V primeru enake lastne cene prevoza z uporabo taksimetra in aplikacije je tudi znesek DDV, ki ga mora obračunati voznik – davčni zavezanec, enak." Z drugimi besedami, če bo vožnja stala 10 evrov, bo voznik od zneska obračunal tako v primeru aplikacije kot taksimetra obakrat 9,5-odstotni davek, kar nanese 0,86 evra za državo.
"... do razlik v obdavčenju na področju dohodkov iz dejavnosti in plačilu prispevkov za socialno varnost samo na podlagi razlike v načinu plačila (taksimeter/aplikacija) ne bi smelo prihajati."
Ministrstvo za finance
Prav tako na ministrstvu ne vidijo posebnosti glede bodočega obračunavanja prispevkov od voznikov, ki bi vozili za globalno "platformo" prevozov. "Način plačila storitve prevoza na samo vsebino poslovnega dogodka v poslovnih knjigah ne vpliva, zato do razlik v obdavčenju na področju dohodkov iz dejavnosti in plačilu prispevkov za socialno varnost samo na podlagi razlike v načinu plačila (taksimeter/aplikacija) ne bi smelo prihajati."
"Razlika v tem, ali se določena storitev plača preko taksimetra oziroma preko aplikacije, [se] v ničemer ne pokaže na plačilu davkov in prispevkov od dohodkov iz dejavnosti. Princip obdavčenja in oprispevčenja se namreč v ničemer ne spreminja. Samostojni podjetnik vodi poslovne knjige, dohodnina se plačuje od dobička (pozitivne razlike med prihodki in odhodki ter znižanji in povečanji davčne osnove na podlagi zakona, ki ureja dohodnino), pri tem pa se upošteva celokupni položaj posameznika v določenem davčnem letu ..., oziroma od davčne osnove, ugotovljene na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov."
Ne bo pa naša država imela nič od samega Ubra oziroma podobnih podjetij, ki uradno ne bodo delovali prek slovenske izpostave, temveč le prek pri nas registriranih sp voznikov. Vsi dohodki od obdavčitev poslovanja "platforme" bodo namreč del nizozemskega davčnega sistema oziroma drugih držav, kjer imajo ti velikani uradno registrirane sedeže.
Uber je Nizozemsko izbral kot svojo novo evropsko davčno bazo, potem ko so Bermudski otoki kot obljubljena dežela padli v nemilost po razkritju globalne sheme izogibanja davkom s strani podjetij in bogatih posameznikov. Tudi slovenskih. Nizozemska kot članica EU sicer prav tako "slovi" po do korporacij zelo prijazni davčni zakonodaji.
Določanje cene po vremenu kot "digitalni napredek"
Slovenska vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec, želita spremeniti zakon o prevozih v cestnem prometu na način, da bi poleg klasičnega avtotaksi prevoza uvedli izvajanje prevoza prek "najema limuzin", hkrati pa bi pri avtotaksi prevozu omogočili tudi obračun plačila vožnje prek aplikacije, ne le s taksimetrom.
Iz predloga sprememb, pod katerega je podpisan minister Vrtovec, pa je med drugim izginilo določilo, ki je občinam dovoljevalo predpis maksimalne tarife izvajanja avtotaksi prevozov, uvedeno prav z namenom zaščite uporabnikov. To pomeni, da po "lex Uber" ne bo več nikakršne omejitve glede najvišje cene, ki jo bo plačala stranka v Sloveniji, medtem ko so doslej številne občine, tudi ljubljanska, uporabljale "kapico".
Eden največjih zagovornikov prihoda Uberja v Slovenijo je Mark Boris Andrijanič, ki je Uberju kot lobist v zadnjih letih aktivno pomagal pri premagovanju ovir in nasprotnikov na Poljskem. Andrijanič je bil pred kratkim imenovan na čelo 30-članskega slovenskega vladnega sveta za digitalizacijo, odgovornega neposredno premierju Janezu Janši.
Medtem ko mora biti taksimeter s strani pristojnih tehničnih služb redno pregledan in overjen za pravilni in vedno enak obračun vožnje, pa bo aplikacija ceno ves čas prilagajala na podlagi številnih algoritmov, od trenutnih naročil, razpoložljivih vozil, do uporabnikovih navad, gneče na cestah in vremena.
Ti algoritmi in s tem tudi cena vožnje, nanjo vezan obračun davkov državi in plačilo voznikom bodo glede na izkušnje iz drugih (evropskih) držav izključno v rokah "ponudnika aplikacije."
V preteklosti so se pojavile celo obtožbe, da Uberjeva aplikacija spremlja nivo uporabnikove baterije, saj naj bi bili tisti z nižjim odstotkom rezerve psihološko pripravljeni plačati višjo ceno. Pri Uberju so to prakso zanikali.
Večina zdajšnjih taksistov opozarja, da bo država ne le ob velik del davčnih prihodkov, temveč tudi da odpira vrata modelu prevozov, ki jih bo prisilil v prekarni delovni odnos, potrošniki pa bodo na koncu na slabšem zaradi slabše storitve in višjih cen.
Je pa prav v zadnjih dneh začela delovati nova slovenska platforma za naročanje prevozov prek aplikacije, ki bo očitno prilagojena tudi na novo stvarnost avtotaksi prevozov brez taksimetra in bo tako skušala konkurirati tujim tekmecem. Njeno ime je Platforma in je že na razpolago tako za Android kot iOS naprave.
Zakon o cestnih prevozih pa je medtem že v parlamentarni obravnavi.
Končni rezultat: prevozi bodo dražji in manj dostopni, vsaj za starejše, ki nimajo pametnega telefona.
hecno je da se taksisti tako upirajo UBER-ju, prav nobenih opazk pa ni slišati glede PROSTOFER-ja, pa ta sistem podpirajo lokalne skupnosti in bo prevoz celo zastonj. kako to ? sicer pa delodajalci tako radi vpijejo kako so plače obdavčene.… ...prikaži veče. pa naj sedaj GZS in OZS malo se popraska za ušesi in razmisli tole imeli bodo veliko firmo na svojem dvorišču, ki pa ne bo nič tu pustila. vsa smetana gre Uberju. pa naj potem Branko Meh iz svojga žepa plača vse da bo proračun dost velik za vse nas.
Odkar sem začel delati na spletu od doma, zaslužim 95 USD na uro. Neverjetno, edino kar potrebuje je enostavno tipkanje in dostop do interneta. Začel sem tukaj .......... >>>>>>> 𝐖𝐰𝐰.𝑬𝒓𝒐𝑷𝒓𝒐𝒇𝒊𝒕.𝐜𝐨𝐦