Kolikokrat na teden še vidite kabria na cesti? Če ga ravno nimata v lasti vaša soseda oziroma sosed, potem verjetno precej redko. Zadnje desetletje je bilo za kabriolete tako kot za kupeje in druge trivratne modele zelo sovražno nastrojeno, znamke so jih druga za drugo umikale iz ponudbe. Kar je bilo nekdaj na voljo množicam (P206/207 CC, P307 CC, tigra, micra, punto, golf, beetle, astra, megane, …), je danes postala redkost, ki jo goji le še nekaj posameznih znamk. Razen mazde MX-5 in pogojno MINI-ja praktično vse sodijo v premijske kroge, pa še tam jim gre s prodajnimi številkami zelo na tenko. Ali bodo kabrioleti sploh preživeli prehod v električno dobo, je trenutno še veliko vprašanje.
Prav zato je Volkswagnov T-roc kabriolet v današnji avtomobilski krajini takšen dobrodošel posebnež. V njem ostaja odsev dobrih starih časov, ko sta bila za brezčasno uživanje povsem dovolj sonce in veter v laseh. Pomembna lastnost avta je, da lahko o njem razmišljajo tudi tisti z nekoliko manj globokimi denarnicami. Še vedno globokimi, a ne tako zelo. Zelo zanimiv je tudi, ker so v enem avtu združili prvine uživača brez strehe z videzom gizdalina iz rodu križancev. Za osnovo namreč služi oblika kompaktnega suva T-roca, ki je trenutno najbolj prodajan volkswagen. Še en dokaz, da so zlati časi golfa nepreklicno mimo.
Na kratko smo se s T-roc kabriom podružili v času letošnjega babjega poletja in opazili, da bi lahko z njim na cesti preživeli veliko večino leta.
T-roc kabriolet sicer ni več nov avto, predstavljen je bil že leta 2020 in imel takrat nekatere svojstvene oblikovne lastnosti, ki jih je kasneje ob prenovi prevzel tudi klasični t-roc. Na primer trikotni svetleči element dnevnih luči in hkratnih smerokazov. Letos so prenovili še kabrioleta ter mu dodatno prilagodili videz z osveženo motorno masko.
Namesto kroma je na razpolago svetleča letev, ki povezuje oba glavna žarometa tako kot vse ostale sodobne volkswagne. Ohranja lepo zasnovano dvigajočo linijo proti zadnjemu delu, ki jo dodatno izpostavlja krom.
T-roc je oblikovan brezčasno in hkrati zadosti tako okusom mlajših kot starejših uporabnikov. Razumete namig?
Vse skupaj začini spojler na prtljažnih vratih, pod katerimi se skriva sicer ozka, a kar globoka in uporabna odprtina za skupaj 284 litrov rekvizitov in druge prtljage. Dodaten bonus je, da je mogoče zadnji naslonjali podreti in se odpraviti na smučanje. Testni avto je bil v izvedbi z R-line opremo, kar doda nekaj dodatnih okrasnih elementov, med drugim ima dnevne LED luči postavljene športno pokočno.
Različne plati digitalizacije
S prenovo je zelo pomembna sprememba vidna v notranjosti, kjer se je analognost umaknila serijskemu digitalnemu kokpitu. Voznik ima zdaj pred očmi grafično lepo predstavljene te in one podatke o vožnji in delovanju avta, vse skupaj lahko prilagodi skozi več različnih tem.
T-roc ima tudi novo generacijo volana, ki je znan že iz ostalih modelov. V testnem avtu je bila različica s kapacitivnimi tipkami, o katerih sem že večkrat ugotovil, kako neposrečene so v praksi. Pogled s ceste na tipke je potreben vedno, ko je treba izbrati eno od funkcij radarskega tempomata, spremeniti glasnost avdio naprave, vključiti ogrevanja volana … Pa še vseeno redno pride do nehotenih sprožitev tega ali onega ukaza.
Povsem v korak s časi je T-roc kabriolet po prenovi stopil s sredinskim zaslonom in infozabavnim vmesnikom. Serijski je osempalčni zaslon, ki s kombinacijo fizičnih in tipk in dotikov po zaslonu omogoča raznovrstno, hitro in razmeroma prijazno zasnovano upravljanje z mediji in nastavitvami. Dobra in hitra je povezava s telefonom, tudi prek brezžičnega Carplaya ali Android Auta, ki izničita potrebo po uporabi tovarniške navigacije. Priključki za kabel so le še USB-C.
T-roc kabriolet je 2+2 štirisedežnik. Ker je postavljen na zasnovo križanca, je vstopanje in izstopanje zelo enostavno, saj so tudi sedeži višji. Povsem neprimerljivo s kakšno mazdo MX-5 in MINI kabriom, ljubitelji kabrioletov pa v njem lahko uživajo tudi na pozno starost. Oziroma je lahko T-roc kabriolet tudi edini avto v gospodinjstvu "empty-nesterjev".
Zadnja dva sedeža sta uporabna, ko ima avto raztegnjeno streho oziroma ko trojica oziroma četverica počasi "kruza" po rivieri. Pri nekoliko hitrejši vožnji pa postane vrtinec vetra v notranjosti premočan in brez namestitve protivetrne pregrade uživanje ni več mogoče. To pa pomeni, da tudi prostora za zadnja dva potnika ni več. Pregrado je mogoče hitro namestiti, ob neuporabi pa se zloži v treh potezah ter v priloženi vreči počiva v prtljažniku.
Odlična streha in celo preveč stikal
Mehka streha je sicer eden od biserov avta. Je večslojna, sestavljena pa kar dobro zadrži zunanji hrup ter ne moti preglednosti iz avta. Sestavi in razstavi se v pičlih devetih sekundah, torej lahko tudi pred semaforjem. Avto se dobesedno v nekaj trenutkih prilagodi vremenskim razmeram oziroma trenutnemu navdihu potnikov.
Zelo dobrodošla je tudi funkcija avtomatske prilagoditve klimatizacije. Ko spustite streho in je zunanja temperatura zgolj "jesenska", bo avto samodejno dvignil nastavljeno temperaturo, tako da bo iz rež začel pihati toplejši zrak in bo vožnja tudi v hladnejših razmerah po regionalni cesti še vedno udobna. Obratno bo znižal temperaturo, ko bo streha znova raztegnjena.
Dodatna tipka med sedežema je namenjena še ločenemu hkratnemu dviganju ter spuščanju vseh štirih stekel. Enak učinek bi dosegli s pritiskom stikal na vratih. Kar oster kontrast glede na Volkswagnovo filozofijo pri ID generaciji družinskih vozil, kjer skoparijo celo z osnovnimi tipkami za stekla.
Testni avto je poganjal močnejši od razpoložljive dvojice bencinarjev. 1,5-litrski štirivaljnik ima 110 kilovatov moči, dodatno je bil vgrajen še sedemstopenjski DSG menjalnik. Oboje daje kabrioletu precejšnjo športno noto zaradi dobrih pospeškov in enostavnega držanja tempa v prometu ali pri vožnji po gorskih serpentinah. Menjalnik z avtomatskim prestavljanjem je poleg tega prijazen tudi v vlogi ležernega premikanja po podeželju, vozniku praktično ni treba več umakniti komolca z vrat.
Da pa bi bil Volkswagnov kabriolet pravi športni avto, vseeno obstajajo določene omejitve. Poleg višjega težišča je tu tudi za okoli 200 kilogramov višja masa v primerjavi z enako motoriziranim petvratnim T-rocom, kar je posledica ojačitev dna. Kljub temu vožnja prek neravnin postreže s kar nekaj za kabriolete tipičnega tresenja in zvijanja. Povsem logično je, da kabrioletu niso omogočili vgradnje dizelskega motorja ali celo 2.0 TSI motorja s štirikolesnim pogonom, ki ju lahko najdemo v klasičnem T-rocu.
Še zadnja zelo pomembna točka prenove pa so asistenčni sistemi. Avto zdaj vozniku lahko izdatno pomaga pri vožnji s pravočasnim, ne pa nadležnim opozarjanjem na nevarnosti, zelo udobna pripomočka sta tudi radarski tempomat in pomočnik za držanje smeri. Testni avto sicer ni imel kamere, ki pa mora biti za kupce na listi prioritet med doplačili.
So ljudje, ki imajo radi veter v laseh. In ki vzamejo v zakup, da bo kdaj notranjost avta bolj prašna ali pa celo mokra. So takšni, ki ohranjajo ljubezen do kabrioletov tudi ob prehodu v naslednje življenjsko obdobje, seveda če jim zdravje in pokojnina dobro služita. In so pripravljeni za to plačati ceno za razred večjega avta.
Za vse takšne je T-roc dobra, skoraj edina izbira. Vsem ostalim pa bo ostal v spominu, kako so oni dan spet videli avto brez strehe.
Podatki o vozilu (Volkswagen T-roc cabrio R-line)
Pogon: spredaj, motor bencinski, 1.498 cm3
Moč: 110 kW (150 KM) pri 5.000 vrt./min
Navor: 250 Nm pri 1.500 vrt./min
Poraba: 6,7 l/100 km
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.271 × 1.881 × 1.527, medosna razdalja 2.630
Prtljažnik v litrih: 284
Zmogljivosti: 205 km/h, 9,6 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: od 38.696
PLUSI: zložljiva streha, videz, uporabnost, enostavno vstopanje in izstopanje.
MINUSI: tipke na dotik, skoraj neuporabni senčniki.