Pri Fordu sicer pravijo, da je sprememb toliko, da je ustreznejše govoriti kar o tretji generaciji modela, pa čeprav na prvi pogled tako ni videti.
Leta 2008 nas je prva kuga prepričala z dinamiko. Natančen volan in zanesljivo podvozje, kombinacija, ki ji v srednjem cenovnem razredu praktično ni bil kos skoraj nihče, je skozi zavoje vijugala samozavestneje od sotekmecev, ki se jih je v zadnjih letih nabralo za več kot deset prstov: nissan qashqai, renault kadjar, VW Ttiguan, toyota RAV4 in toyota C-HR, hyundai tucson, kia sportage, mazda CX-5, Honda H-RV, Peugeot 3008, Volvo XC60 …
Če je kuga v prvi generaciji vabila tudi z robustnim in izstopajočim dizajnom, v drugi generaciji ni več tako. Kuga na cesti oblikovno ne izstopa tako kot nekateri francoski, pa celo japonski (toyota C-HR), a je klub temu opazna, sploh v najbolj dinamični različici ST, ki smo jo preizkusili na testu. Prej bi rekel, da prenovljen videz daje vedeti, da želijo pri Fordu stopiti stopnico višje in se z umirjenim, a hkrati športnim dizajnom spogledujejo tudi s premium tekmeci.
Znali izkoristiti izkušnje z enoprostorci
Kar precej dodatnih, uporabnih centimetrov, v zadnjem delu je, še kako vplivalo na kugin značaj. To je še vedno dinamičen avtomobil, ki pa je še precej bolj udoben in praktičen – družinski. To je logična posledica preskoka kupcev iz enoprostorcev, kjer so bili pri Fordu najmočnejši in še vedno so med najboljšimi (B-max, C-max, S-max), k suvom, kjer šele gradijo svojo družino modelov z manj posrečenim eco sportom in uveljavljeno kugo ter prestižnim edgom.
Pri Fordu so znali bolje kot drugi družinsko uporabnost prenesti v SUV generacijo vozil, kuga pa je najbolj tipičen primerek. Dodatnih osem centimetrov je k temu zelo pripomoglo. Kuga je že navzven videti velik avtomobil, večji kot bi morda spadal v C segment vozil.
Popravili so pomanjkljivosti
Pri nadgrajeni notranjosti je bil poudarek na udobju in ergonomiji. Najbolj je izpostavljen nov in večji 8-palčni zaslon na dotik. Na zaslonu se prikazujejo podatki najnovejše generacije zabavno-informacijskega sistema Sync (Windowsi so na primer odstopili mesto trenutno močnejšemu QNX, kar je zagotovilo za še hitrejši in bolj natančen pretok informacij), ki je med drugim zdaj veliko bolj odziven, ikone so večje, upravljanje pa hitrejše in ne več tako zapleteno. Ni več zmešnjave s številnimi gumbi in stikali, kot v predhodnem modelu. Pripravljen je tudi na zagon povezave z mobilnikom prek sistema Android Auto, ko bo Google dal svoj blagoslov za Slovenijo. Povezava preko Apple Carplay je enostavna, vsebino svojega telefona v hipu prezrcalimo na velik ekran.
Kuga ima tudi po prenovi še vedno klasične merilnike, medtem, ko nekateri, VW tiguan in peugeot 3008 že uveljavljajo povsem digitalne merilnik, Francozi celo serijsko. Spet drugi uporabljajo projiciranje na vetrobransko steklo. In priznam, da mi je digitalizacija všeč. Pri Fordu tudi še ne poznajo slovenskih menijev, kar so številni že prepoznali kot prednosti, zato jim ni težav narediti prevode niti za najmanjše trge, kot je slovenski. S tem bi bilo lažje tudi glasovno ukazovanje, ki je pri Fordu že zelo razvito, a si ne predstavljam, da bi moral vsakih pravilno v angleščini avtomobilu ukazovati, kako naj piha klima. No, zdaj v modo tako ali tako prihaja ukazovanje z gestami – saj poznate, pomahaš z roko gor in klima bolj piha, pomahaš z roko dol in piha manj … Pod črto, pri Fordu so naredili odlično delo s tretjo generacijo multimedije in v veliki meri popravili zapravljeno z drugo generacijo sistema, a rezerve, kot sem zapisal še ostajajo.
Udobje na prvem mestu
Še bolj pomembno mi je, kaj vse ponujajo in kako vsi sistemi za udobje in varnost delajo. Pri kugi ne glede na to, ali gre za multimedijo, klimo, navigacijo ali audio sistem, vse deluje tako, kot je treba. Vidi se, da pretiranega varčevanja ni bilo. Potovalna kabina sicer ni tako razgibana, tudi plastike je veliko. Vseeno pa tisti, ki si želi še več, ima na izbiro prestižnejšo različico vignale, kjer si lahko omisli tudi belo usnje, tudi na armaturni plošči. Tudi končne obdelave ne moremo grajati. Omenim naj še sedeže, ki ponujajo nadpovprečen oprijem telesu, kar boste pri suvih, ki se opazno bolj nagibajo v krožiščih in ovinkih v primerjavi s karavani, znali ceniti.
V različici ST še bolj objemajo hrbet in ledveni del. Nekaj slabše je sedenje zadaj, kjer je predvsem sedalni del (pre)kratek. Všeč mi je ambientalna osvetlitev, ki poskrbi za boljše vzdušje pri vožnji ponoči.
Fordova kuga je v svoji osnovi še naprej družinsko naravnan avto, z velikim poudarkom na prostornosti: odlagalne površine, nizko nakladalno dno, družinsko uporaben prtljažnik, ki je dobro obdelan, res veliko prostora je tudi na zadnji klopi, tudi v širino. Pomemben detajl, ki ga pogosto zanemarimo je dobra preglednost naprej tudi iz druge vrste sedežev. Prtljažnik ni med največjimi, a je družinsko uporaben, sploh, ko podremo zadnje sedeže dobimo eno največjih nakladalnih površin.
Potniška kabina je za nameček odlično izolirana, tako pred truščem izpod motornega pokrova, kot tudi piša vetra od zunaj. Pika na i je občutek v vožnji, ki omogoča dobro zmes udobja in dinamike. Podvozje ni premehko, a hkrati grbine in luknje požira brez pretiranega tresenja in poskakovanja.
Sistem servokrmiljenja je v popolnosti električen, kar olajša delo motorju, a hkrati do voznika pride malo manj informacij, kaj se dogaja pod prednjima kolesoma. Volan je natančen in primerno odziven z naraščanjem hitrosti. Brez zamer sem tudi do zavor. Kar sem med dežjem opazil je, da se sistem ESP včasih odzove prehitro, štirikolesni pogon pa skrbi za zanesljivo lego v vseh vremenskih razmerah.
Zmogljiv motor v vseh razmerah
Pod motornim pokrovom je bil preverjeni 2.0 TDCi, ki je najbolj logična izbira za kugo. 132 kilovatov moči (180 KM) in samodejni šeststopenjski menjalnik je vrhunec ponudbe. V najnižjih vrtljajih sicer ne pričara klasičnega sunka v hrbet, kot bi ga pričakovali od tako zmogljivega vozila, a svojo dinamično plat pokaže v nadaljevanju pospeševanja. Moči zaradi 400 Nm navora zlepa ne zmanjka. Motor je za dizla precej uglajen, tudi sistem start/stop ni moteč, hitro izklaplja in tudi vklaplja motor. Samodejni menjalniki so postali hitri, odzivni, tudi poraba goriva načeloma ni več problematična v sodelovanju z dizli z več navora. A pri kugi z zmogljivim dizlom in samodejnim menjalnikom računajte na nekaj manj kot devet litrsko.
Podatki o vozilu: Ford kuga 2.0 TDCI iAWD ST-line
Motor: 1997 cm3, turbo dizelski, štirivaljni, 132 kW (180 KM) med pri 3.500 vrt.
Navor: 400 Nm pri 2.000 vrt./min.Dimenzije (D x V x Š v mm): 4.535 x 1.701 x 1.833, medosna razdalja 2.690
Prtljažnik (v litrih): 456 - 1653
Poraba na testu: 8,5 litra/100 km (mešani cikel), izpust 140 g CO2/km
Zmogljivosti: 200 km/h, 10,0 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena: 40.260/ 45.520 evrov / 42.020 (osnovni testni/ testni z dodatki/ testni s popustom)
Plusi: Prostornost, kombinacija udobje-dinamika, kakovost in delovanje sistemov;
Minusi: Sistem za samodejno zaviranje samo za doplačilo, poraba goriva;
