Toyota je že lani začela žeti sadove več kot dveh desetletij vlaganja v razvoj in izdelavo hibridnih avtomobilov. Hibridi so tudi v Sloveniji postali prva izbira kupcev Toyotinih vozil. Z novo generacijo vozil, ki nastajajo na povsem novi platformi TNGA, ki je ključna, da je Toyota iz znamke, znane po zanesljivih vozilih, postala znamka, ki poudarja tudi dinamično plat vozil, hibridi še odločneje stopajo v ospredje.
Pri slovenski Toyoti verjamejo, da bo že letos kar 77 odstotkov od načrtovanih 3.000 na novo prodanih vozil njihove znamke pri nas hibridov, eden od glavnih adutov pa bo nova generacija corolle. Gre že za 12 generacijo vozila, ki je s 46 milijoni prodanimi primerki od leta 1966 naprej (na svetu se vsakih 33 sekund proda ena corolla) najbolje prodajano vozilo na svetu. Pri nas je ime corolla v zadnjem desetletju nekoliko zamrlo, saj je bil v kombilimuzinski in karavanski različici na prodaj auris (to ime so zdaj ukinili), v njuni senci pa je bila na voljo sicer tudi limuzinska corolla.
Novo-staro poimenovanje corolla sovpada z uvedbo Toyotine platforme TNGA (Toyota New Global Architecture) pri vseh različicah modela corolla. Platforma TNGA namreč nadomešča kar tri platforme. Vse tri karoserijske različice modela corolla pa so na voljo z najnovejšo hibridno tehnologijo.
Pri Toyoti nikoli ne pozabijo omeniti, da je ključ do njihovega novega načina razmišljanja, ki bi moralo biti zaradi dinamičnega obnašanja njihovih najnovejših modelov, nova platforma - TNGA. Na podlagi nove platforme se je prilagodil tudi dizajn. Šef Toyote Akio Toyoda je leta 2014 izjavil: »Nič več dolgočasnih avtov«, zato so emocije ena vodilnih smernic pri modelih CH-R, RAV4, prius in corolla, ki so štirje modeli, ki jih trenutno japonski proizvajalec vozil izdeluje na novi arhitekturi.
Kar zadeva dizajn, so imeli pomembno vlogo tudi Evropejci oziroma Toyotin evropski oblikovalski studio v Nici. Pri oblikovanju vozila so sodelovali z oblikovalci na Japonskem, v Evropi pa so imeli povsem proste roke za oblikovanje zadka karavanskega toruring sportsa. V Nici so skrbeli tudi za zaznavno kakovost, materiali, barve, celo vonj vozila. Vse z namenom prilagajanja na evropske kupce.
TNGA je bila tudi ključna, da ima lahko corolla vgrajeno boljšo varnostno opremo, pri hibridu pa so poskrbeli za boljše zmogljivosti: bolj dinamična vožnja, boljši pospeški, nižja poraba na AC in bolj naraven zvok motorja. Še ena bistvena prednost je, da so lahko vozilo razvili v zgolj 4,5 leta in da ima vozilo nizko težišče, ki skupaj s tanjšo instrumentalno ploščo in tanjšimi stebrički omogoča bolj športen način sedenja. Celo pomik volana je prilagojen temu, čeprav smo v Toyotah velikokrat bentili, da se sedi kot v kombiju ali tovornjaku.
Izboljšali so tudi togost karoserije, predvsem pa poudarjajo, da je serijsko na vozilu dvojno prečno vodilo na zadnji premi (ni več poltoge preme), kar pomeni, da bo vožnja tudi na zadnji klopi veliko bolj udobna.
Še en pomemben dejavnik je t. i. dvojna hibridna strategija. V osnovi je corolla (petvratna kombilimuzina in karavanski sports tourer) na izbiro z 1,2-litrski turbobencinskim motorjem s 85 kilovatov moči (116 KM), hkrati pa je corolla sploh prva Toyota, kjer je možno izbirati med dvema različnima hibridnima pogonskima sklopoma. Za tiste, ki imajo radi bolj umirjeno križarjenje na cestah, je na voljo hibrid, ki kombinira 1,8-litrski bencinski motor in elektromotor z močjo 90 kilovatov moči (122 KM) in CVT menjalnik, za voznike, ki so bili do zdaj pristaši dizelskih vozil z več navora, pa so pri Toyoti postregli s hibridom, ki kombinira dvolitrski bencinski motor in elektromotor ter CVT menjalnik s skupno 132 kilovatov moči (180 KM). Pri Toyoti si nadejajo, da bodo prav zaradi močnejšega hibrida, ki se ponaša z izpustom zgolj 84 gramov CO2 na prevoženi kilometer, predvsem novih kupcev. Pri zmogljivejšem hibridu je pospešek od 0 do 100 km/h 7,9 sekunde, pri Toyoti pa poudarjajo zelo linearno pospeševanje, torej stalno pospeševanje, saj je najvišji navor (191 Nm) razporejen skozi široko območje vrtljajev.
Izboljšali so tudi vožnjo na elektriko. Baterije in tehnologija zdaj omogočata brezemisijsko jadranje tudi pri hitrostih do 115 km/h (prej do 80 km/h). Po podatkih Toyote, ki se upira na pariški in rimski test s priusom, naj bi bilo možno v mestni in tudi pri nekoliko hitrejši primestni vožnji, na elektriko s samopolnilnim hibridom prevoziti tudi 70 odstotkov potovalnega časa oziroma dobrih 60 odstotkov poti.
Pri Toyoti obljubljajo, da bodo emisije tudi po novih WLTP testiranjih pri obeh hibridih pod 100 gramov CO«, kar je pogoj za pridobitev eko hibrida, ne pa tudi denarne subvencije države, ki je namenjena zgolj priključnim hibridom in 100-odstotno električnim vozilom.
Cene za hibridno petvratno kombilimuzino se na ceniku začnejo pri 21.660 evrih. Z eko popustom je cena nižja za 2.610 evrov, kar pomeni, da stane hibridna corolla 18.990 evrov. Serijsko s hibridom prihaja samodejni CVT menjalnik in TSS paket asistenčnih sistemov, ki vključujejo sistem predhodne zaznave in opozorila na morebitni trk (pešce zaznava tudi ponoči, kolesarje pa podnevi), pa samodejno aktivno pomočjo pri zaviranju, pametni radarski tempomat (ACC), ki deluje od 0 km/h naprej, sistem opozarjanja na nenamerno menjavo voznega pasu, sistem za samodejno uravnavanje dolžine snopa žarometov, sistem prepoznavanja prometnih znakov in sistem slednje voznemu pasu.
Zmogljivejši hibrid je na voljo od drugega paketa opreme dalje in je v primerjavi s šibkejšim dražji za 1,900 evrov, izbira karavanskega touring sports (598-litrski prtljažnik) pa nakup podraži za 900 evrov. Kombilimuzinska corolla z bencinskim motorjem stane 18.200 evrov, s popustom pa 2.500 evrov manj.
Na voljo je tudi limuzinska corolla z nekoliko daljšo medosno razdaljo, s katero v prvi vrsti zaradi manjših stroškov lastništva s hibridom, ciljajo na flotne uporabnike. V hibridni izvedenki stane 23.600 evrov (brez popusta), na voljo pa je tudi z 1,6-litrskim bencinskim motorjem s 97 kilovatov moči (132 KM), ki stane brez upoštevanega 3.000 evrov popusta 17.900 evrov.