Ali je za to kriva ozaveščenost staršev ali povečana skrb, ne vemo, vemo pa, da bodo ti sedeži izpodrinili klasične.
Kaj pravi ZVCP: |
Zakon. Z ustreznimi zadrževalnimi sistemi morajo biti zavarovani vsi, ki so mlajši od 12 let ali manjši od 150 centimetrov. Če v avtomobil ni mogoče vgraditi otroškega sedeža, mora otrok sedeti na zadnjem sedežu, pripne pa se ga z običajnim varnostnim pasom za odrasle. |
Isofix pomeni, da ima sedež vgrajen poseben zaklopni mehanizem, tako da sedež enostavno zaskoči v dve pritrditveni točki, ki sta (lahko) vgrajeni na karoserijo avtomobila. Poleg tega ima otroški varnostni sedež lahko tudi poseben pritrditveni trak (angleško top tether), ki onemogoča, da bi se sedež ob čelnem trku pomaknil preveč naprej. Sedeži za prevoz dojenčkov (skupina 0+) imajo praviloma podstavek isofix, ki ga pritrdimo posebej v avto, na ta nastavek pa potem pritrdimo otroški varnostni sedež.
Na trgu je tako vedno več takšnih s pritrditvijo isofix, poleg povečane varnosti pa je prednost tudi to, da so možnosti za napačno pritrditev precej manjše. Ti sedeži praviloma dosegajo tudi boljše rezultate na testih glede varnosti, je pa tudi res, da je cena še občutno višja kot pri primerljivih klasičnih otroških sedežih.
Vedno več dobrih izdelkov
Zadnja leta je pri otroških sedežih opaziti premik na bolje, saj je na testih,
ki jih izvaja neodvisni inštitut ADAC, vedno več izdelkov ocenjenih z oceno dobro, povečuje se
število sedežev isofix na trgu, pomembno pa je tudi, da se zvišuje tudi ozaveščenost staršev glede
varnosti otrok.
Pet let |
je povprečna življenjska doba sedeža, po tem ga je bolje zavreči in kupiti novega. |
Po petih letih takšnega sedeža ne uporabljajte več, ampak kupite novega. Po možnosti isofix. Saj veste, da nekaj deset evrov več za boljšo varnost vašega malčka ni veliko. Pozorni pa bodite tudi na izdelke vprašljivega (največkrat kitajskega) izvora. Sedež, za katerega se odločite, pa naj ima vse potrebne certifikate.