Pretočnost cest je po oceni razpravljalcev posveta v državnem svetu vse slabša, iskanje rešitev za ta gordijski vozel pa bi morala biti prioriteta. Med rešitvami, ki jih ponujajo, so decentralizacija, začasna uporaba odstavnih pasov, dokler ne pride do širitve avtocest, izboljšanje kulture vožnje, predvsem pa jasna strategija razvoja.
Razmišljali, govorili, pa nič storili
"O tem problemu se pogovarjamo že več kot 10 let, v tem času pa so se pojavili in opustili ali vsaj neizvedli številni projekti, ki bi prometno situacijo lahko izboljšali - od posodobitve železniških povezav do razmisleka o tretjem pasu na slovenskih avtocestah," je na posvetu z naslovom Slovenija stoji na cestah izpostavil predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Državni svet rešitev med drugim vidi v decentralizaciji, edina pot do tja pa je vzpostavitev pokrajin. "Uvedba pokrajin je naš odgovor na preobremenjenost cest do Ljubljane, na obremenjevanje ljudi in okolja in pot k razogljičenju. Kljub temu da se načeloma vsi zavedamo, da bi bile dobre, politične volje za uvedbo pokrajin še vedno ni," je dejal.
Takoj za začasni tretji vozni pas
"Soočeni smo s prometnim infarktom, ki se odvija na naših cestah in sredi tega kaosa je ljubljansko vozlišče," je dodala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Rokave je treba po njenih besedah zavihati takoj, rešitev pa je po njeni oceni brez dvoma širitev cestnih in železniških kapacitet.
Gospodarstvo po njenih besedah poziva k pospešitvi postopkov umeščanja v prostor in izgradnjo tretjih pasov na avtocestah, prioritetno okoli Ljubljane in na vseh vpadnicah proti Štajerski, Primorski, Gorenjski in Dolenjski. "Vztrajamo pri takojšnji, čeprav začasni uporabi odstavnih pasov, vsaj dokler ne bodo tretji pasovi zgrajeni za javni promet in vozila z več potniki, kar bi začasno razbremenilo najbolj del obremenjenih avtocest," je dejala.
S predlaganim se je strinjal tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Blaž Cvar, ki pa je izpostavil tudi pomen prometne vzgoje. "Opažam, da Slovenci na avtocesti prevečkrat ne znamo voziti po pravilih, ki so povsem logična, da bi že tukaj lahko vsaj malce omilili trenutno situacijo," je dejal in pozval k oblikovanju dolgoročnih ukrepov.
"Ne glejmo samo na trenutno situacijo, glejmo, kaj bo v Sloveniji čez 20 ali 30 let," je še pozval Cvar. Da nam manjka dolgoročna vizija razvoja prometa, se je strinjal izvršni direktor GZS in državni svetnik Mitja Gorenšček.
Predstavniki države: kompleksen proces, poplave ...
Ukrepe države so strnili državni sekretarji na ministrstvih za infrastrukturo Andrej Rajh, za naravne vire in prostor Miran Gajšek ter za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl.
Po Rajhovih besedah infrastrukturno ministrstvo skupaj z Darsom in direkcijo za infrastrukturo usmerja precejšnje napore v čim bolj učinkovito obvladovanje prometnih tokov, izvajajo tudi nenehna investicijska vlaganja v posodabljanje, nadgradnjo in modernizacijo prometnega omrežja. "Je pa izgradnja nove oziroma dodatne infrastrukture praviloma dolgotrajen in kompleksen proces," je pojasnil.
Med ukrepi je izpostavil tudi digitalizacijo v prometnem sektorju. "Na ta način se lahko razpoložljive infrastrukturne kapacitete izkorišča bolj optimalno," je pojasnil. Prav tako je treba po besedah Rajha pri vseh ukrepih upoštevati človeški faktor, "saj je nenazadnje vsak posamezen ukrep učinkovit le toliko, kolikor ga vsak posamezni uporabnik prometnega sistema upošteva".
Gajšek je izpostavil dve prioriteti ministrstva za naravne vire in prostor - sanacija po poplavah in konsolidacija sistema urejanja prostora in graditve. Med drugim je izpostavil zakon o obnovi, ki pospešuje postopek umeščanja v prostor.
Vajgl je zgoščen promet na cestah med drugim pripisal neuravnoteženemu razvoju cestne in železniške infrastrukture, zapostavljenemu razvoju javnega potniškega prometa, vpliv pa ima tudi prostorska politika v kombinaciji z drugimi.
Priprava nove prometne strategije, uporabniki morajo sodelovati
Ker smo v preteklosti slabo izvajali ukrepe, ki bi bili usmerjeni v spodbujanje trajnostne mobilnosti, imamo danes po Vajglovih besedah dokaj neoptimalne potovalne vzorce. Ministrstvo po njegovih besedah izvaja številna posvetovanja, na podlagi katerih oblikujejo ukrepe. Začenjajo tudi pripravo celostne državne prometne strategije.
Da so ukrepi potrebni, se je strinjal predsednik uprave Darsa David Skornšek, saj se v nasprotnem pretočnost na cestah ne bo izboljšala. Po njegovih besedah imamo dokaj star avtocestni križ, ki ga je treba obnavljati. To pa zahteva določena dela, ki tudi omejujejo pretočnost, je dodal.
Podobno kot Cvar je tudi Skornšek izpostavil kulturo v prometu, zato se na Darsu po njegovih besedah med drugim osredotočajo tudi na komunikacijo z udeleženci v prometu. "Pomembno je, da uporabniki cest razumejo svojo vlogo v prometu," je izpostavil.
Za takojšnjo spremembo odstavnih pasov v vozne....in pokvarjene tovornjake bodo z droni prevažali v Romunijo ! Zakaj nihče ne preverja tovornjakov pred vstopom v državo ? Tehnični pregled na terenu .
In zakaj bi širili obstoječe, če jih še krpati niso sposobni. Morda kakšni novi zaslužki za domače izvajalce vkjučno z neizogibnimi aneksi..Ko, če pa pade sneg pa to označujejo kot presenečenje in ne/pričakovan dogodek..
Dosti bi zmanjšali nepotrebno gnečo na cestah, če bi dali večji poudarek na delu od doma. Mnogo tega, kar se dela po pisarnah, se lahko naredi od doma, zaposleni bi prihranili nepotrebno izgubo časa za dnevne migracije, manjše onesnaženje, manjša… ...prikaži več poraba energije, manj bolniških itd. Sami pozitivni učinki. Vendar prevladuje mentaliteta, da morajo biti zaposleni "na broju" na delovnem mestu, pa če potem tam kaj sploh delajo, ali pa ne. Glavno da se na kavici zberejo in preštejejo.