Kadrovska stiska v delavnicah za servisiranje vozil po Sloveniji je velika. Podjetja se zato "polnjenja kadrovskega bazena" lotevajo sistematično, že pri najmlajših. Pri Emil Freyju tesno sodelujejo z različnimi slovenskimi tehničnimi šolami.
Jožko Tomšič, generalni direktor Skupine Emil Frey za Slovenijo, je na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov za leto 2022 kot zelo pomembno izpostavil pomanjkanje kadra na vseh nivojih, ne samo v avtomehaničnih in kleparskih delavnicah. Primanjkuje vsega kadra, zato so v Emil Frey že pred časom sprejeli odločitev, da v lastnem šolskem centru sami izobražujejo kader, imajo programe mentorstva, številne dneve odprtih vrat, ko jih obiščejo šolarji, celo vrtci.
Barbara Rovan, direktorica upravljanja s človeškimi viri v skupini Emil Frey, nam je pojasnila, da želijo z dogodki, kot je tehnični dan, pa tudi preko oglaševanja na šolah, mentorstev, praktičnega usposabljanja na delovnem mestu, vajeništva in direktne povezave mentorjev s šolami, pridobiti potencialne kadre, hkrati pa tudi spodbuditi zanimanje za tehniške oziroma deficitarne poklice. Za zdaj aktivneje sodelujejo s SIC Ljubljana (Strokovni izobraževalni center Ljubljana), TŠC Maribor in ŠC Celje.
Večina dijakov, ki so jih zaposlili, še danes na servisu
Rovanova pravi, da podeljujejo tudi štipendije ali pa financirajo šolnine. "Štipendiranje je le dodatna spodbuda, sicer pa s stimulativnim in prijetnim delovnim okoljem spodbujamo željo in interes za dolgoročno sodelovanje," dodaja. Konec meseca januarja smo na Žurnal24 obiskali Tehnični dan, katerega namen je po besedah Rovanove, "da dijaki spoznajo Skupino Emil Frey, ki lahko glede na svojo velikost in dejavnosti ponudi številne zaposlitvene možnosti in karierni razvoj. Vedno pripravimo izobraževalno delavnico na temo, ki jo izberemo skupaj s šolo in dijakom ter učiteljem razkažemo naše servisne delavnice, tako na osebnem kot tovornem programu. Pri tem poskrbimo, da je program zasnovan tako, da s seboj ne odnesejo samo teoretične, pač pa tudi praktične izkušnje."
Mentorji na delavnicah so vedno strokovno usposobljeni sodelavci z dolgoletnimi izkušnjami iz posameznega področja ter pedagoško-andragoškim izpitom. Rovanova priznava, da je pridobivanje kadrov izziv. "Zato nam je dobro sodelovanje s šolami tako zelo pomembno. Seveda pa delamo na dolgi rok. Zaposlovanje teh profilov za zdaj uspešno rešujemo z našim internim programom imenovanim Pripelji prijatelja, kjer spodbujamo in nagrajujemo zaposlene, če za delo priporočijo svojega znanca ali prijatelja."
V zadnjih letih se je po končanem šolanju in praktičnem usposabljanju v eni od enot Emil Frey pridružilo okrog 15 dijakov "in večina je še vedno pri nas," pravi Rovanova.
Od sprejemne pisarne do specialističnih del
Prvi del tehničnega dne je bil namenjen izobraževanju na temo telematike in asistenčnih sistemov, v drugem delu pa so se dijaki razdelili po skupinah, glede na njihov interes. Spoznali so delo v praksi, delo diagnostika, servisnega svetovalca in avtoserviserja, kako izgleda konkretno popravilo v delavnici osebnega vozila, Unimoga, kamiona in avtobusa, prikaz specialnega orodja, postopek sprejema vozila v delavnico in končne kontrole ter še marsikaj.
V servis osebnih vozil Mercedes-Benz smo z dijaki vstopili skozi sprejemni oddelek, ki je prav tako pomemben, saj morajo tehnično usposobljeni delavci primerno sprejeti in usmeriti stranko, ji pojasniti postopek dela na vozilu in ustrezno pojasniti, kaj je bilo opravljeno na vozilu v delavnici. Predstavil nam ga je Roman Orešnik, direktor servisa osebnih vozil Mercedes-Benz. Povedal nam je, da se išče največ mehanikov, diagnostikov, kleparjev, ličarjev.
"Veliko delamo na izobraževanjih dijakov. Jih pripeljemo in peljemo čez vse faze. Večkrat se je zgodilo, da smo mlade fante vzgojili in zaposlili. Morda imam srečo, da vodim servis za znamko Mercedes-Benz, ki že sama po sebi privlači mlade. Radi pridejo k nam in se z znamko hitro poistovetijo. Tudi na račun športne znamke AMG. Na podlagi tega imamo lahko zelo strokovne diagnostike, mehanike in kvalificirane vzdrževalne tehnike."
Orešnik, ki nas je vodil skozi avtoličarsko, kleparsko in servisno delavnico, predstavil specialno orodje, ki se uporablja posebej za vozila Mercedes-Benz, posebej opremljene prostore za popravilo aluminijastih komponent in EV vozil.
Pojasnil je tudi, kako se je spremenil način dela v delavnici, kjer so danes v pomoč tudi aplikacije na telefonih, pravi, da je bazen potencialnega kadra veliko manjši kot je bil še pred desetletjem. "Absolutno je bazen manjši. Predvsem pri avtokleparsko-ličarskih storitvah. Tu nas zelo skrbi. Imamo kar nekaj ljudi, ki se je izšolalo za ta poklic, a tega dela ne opravljajo. To včasih zelo težko razumem, saj je poklic lep in ustvarjalen. Premijske znamke vseeno nekoliko lažje privlačijo mlade ljudi. Kar opažam je, da se dijaki zavedajo, da potrebujejo znanje. Pri nas se po koncu šolanja šele začne pravi proces izobraževanja in piljenja znanja. Z izobraževanji in strokovnimi mentorji omogočamo, da nekdo postane vrhunski diagnostik ali mehatronik," še pravi Orešnik.
Poklic ni več umazan
Na Tehničnem dnevu smo lahko spoznali, da poklic avtomehanika ni več "umazan". Zahtevno popravilo vozila lahko izvede mehanik ali diagnostik le s primerno strojno in programsko opremo. Seveda se bo v mehaničnih delavnicah še nekaj časa menjalno motorno olje in izvajalo običajna vzdrževalna dela na podvozju in zavornem sistemu vozil. Kar se tiče motorjev z notranjim zgorevanjem, jih bo treba vzdrževati, tudi, če bi takoj ustavili proizvodnjo novih.
Kot pojasnjujejo sogovorniki je pot razvoja vozil v prihodnosti sicer nekako definirana in se pomika v smer električnih vozil. A tega v šoli ne učijo. Kot nam je povedal profesor na SIC Bežigrad Marko Godeša, profesorji tudi težko prevzamejo odgovornost za delo na vozilih z visoko napetostjo. Izobraževanja na EV voziih niti ni v šolskem programu.
Orešnik pravi, da je treba imeti za servis in vzdrževanje EV vozil ustrezno orodje, prostor in znanje, in tudi to lahko na tehničnih dnevnih dijaki spoznajo.
Andrej Štirn, tehnični inštruktor, je dijakom v tehnični učilnici skupine Emil Frey dijakom predstavil električno Mercedesovo limuzino EQE in v teoriji predstavil, kaj so zadnje smernice pri servisiranju in vzdrževanju vozil. Za zurnal24.si je Štirn povedal, da ne podajajo samo teorije, ampak poskušajo dijakom izzive predstaviti tudi v prakso. "Za tehnike je bolj pomembna praksa, je pa tudi teorija pomembna. Fantje so tisti, ki delajo z rokami, zato želijo tudi čutiti z rokami. Imajo tudi stik z avti, ki jih v šolah ne vidijo. Pri nas so se srečali z električno limuzino mercedes EQE, ki jo velika večina vidi samo na spletu. V enem dnevu lahko vidijo in doživijo veliko. Pri teoriji smo dali poudarek telematiki, zabavno-informacijskemu vmesniku MBUX, predstavili smo tudi najnovejše asistenčne sisteme znamke Mercedes-Benz, tako pasivne kot aktivne."
Tovornjaki zanimajo fante na podeželju
Premaknili smo se tudi v servisno delavnico za velika vozila, za težke tovornjake. Tam še težje pridejo do kadra. Kot smo slišali med profesorji, je delo veliko bolj fizično, "že, ko je treba zamenjati gumo na tovornjaku." Če se bodoči mehaniki osebnih vozil še dobijo med mestnimi fanti, pa mehanike in serviserje za težka tovorna vozila prej dobijo na podeželju, kjer imajo tudi doma večjo in težjo mehanizacijo, stroje, ki jih morajo vsake toliko časa popraviti.
Matjaž Kastelec, vodja servisa gospodarskih vozil in avtobusov, Autocommerce, d. o. o., je dijakom in profesorjem predstavil celotno površino servisa gospodarskih vozil in različne dejavnosti, ki se odvijajo. To so sprejem vozil in organizacija dela servisa, diagnostika vozila, mehanska popravila in vzdrževanje, kleparska in ličarska dela, strojna delavnica, testiranje zavor in pregled stekanja vozila, pa tudi logistična podpora in dobava nadomestnih delov.
Glede na zanimanje dijakov so dodatno pojasnili posamezne aktivnosti kot na primer popravilo hidravlične instalacije snežnega pluga na vozilu Unimog in prikaz elektronskega nagibanja voznikove kabine pri tovornjaku, kar je gotovo posebnost za kandidate, ki spoznavajo kamionski svet.
Zanimalo nas je, kaj lahko na takih dogodkih dobijo dijaki, česar jim v šoli ne morejo nuditi? "Pridobljeno znanje v šoli je dragoceno. Ni pa dovolj za samostojno in kakovostno delo. Tehnologija se razvija izjemno hitro. Aktualne novosti pa prihajajo od proizvajalcev. Kot generalni zastopnik za gospodarska vozila Mercedes-Benz, Setra, Unimog in Fuso imamo kot prvi dostop do globalnih novosti. Nenehna izobraževanja in izkušeno ekipo različnih strokovnjakov. Vse to sestavlja ekskluziven paket, ki ga lahko ponudimo tako učiteljem kakor tudi dijakom. S tem pa v šolski sistem vnašamo manjkajoče znanje. Dijaki lahko ob takšnih dogodkih spoznajo tudi dejansko delo in dinamiko dela v delavnici. Značilno za vzdrževanje gospodarskih vozil je, da je čas popravila vozila čim krajši, da se vozilo lahko čim hitreje vrne v delovni proces," pravi Kastelec.
Plača in nagrade so pomembne
Največje povpraševanje pri servisiranju in popravilu gospodarskih vozil je na področjih strojne obdelave kovin, kleparskih del in klasičnih mehanikov. "Smo pa pozorni in spodbujamo vsakega kandidata, ki kaže zanimanje in voljo za delo v servisno-storitveni panogi. Servisna dejavnost vključuje različna delovna mesta in profile, ki se izdelajo in izpopolnijo na delovnem mestu. Zato je pomembno, da potencialni kandidati spoznajo določeno delovno mesto in s tem tudi ugotovijo, ali jim je zanimivo," dodaja Kastelec. Na primer delovno mesto servisni svetovalec ali specialist za garancijske primere.
Določen kader imajo že izbran in imajo načrt zaposlitve novih dijakov za kratkoročno obdobje, "za obdobje 5 let pa je treba začeti danes in tukaj."
Kot nam je pojasnil, je glavni način pridobitve kadra aktiven pristop od začetne faze, torej z začetkom izobraževanja. "Takrat je treba dijake vključiti v proces in budno bedeti nad njihovim razvojem. To je največji izziv in vzvod, hkrati pa razlog za odločitev kandidatov za zaposlitev v podjetju in panogi."
Pomembne so mu zdi tudi nagrajevanja zaposlenih. "Skupina Emil Frey spada med tista redka in zato toliko bolj dragocena podjetja, ki vrednote o katerih govori in dodatne ugodnosti, ki jih nudi zaposlenimi, tudi ceni in spoštuje v praksi. Nenazadnje je bila nagrada za uspešnost, ki so jo prejeli vsi zaposleni konec leta 2022, med najvišjimi v državi. Zadovoljni zaposleni so naše največje bogastvo in ključ do uspeha, da novo zaposleni, ki se nam pridružijo radi ostanejo z nami," zaključuje Kastelec.
Skavti na delu že v drugih in tretjih letnikih
Godeša, profesor na Strokovnem izobraževalnem centru Ljubljana (SIC), pravi, da so tovrstni izobraževalni dnevni za dijake zelo dobrodošli, saj lahko hkrati od blizu spoznajo avtomobilske novitete, v teoretičnem delu so se pobliže spoznali s tehnologijo in izzivi na področju servisiranja. Na primeru električnega mercedesa EQE so lahko dijaki spoznali tudi kako diagnostiki pristopijo k samemu delu, spoznajo še druge literature, testerje, kako potujejo rezervni deli, kako je videti določeno popravilo v praksi. "Zelo pomembno pa je, da vidijo, kako bo izgledalo delo, ko se bodo zaposlili na servisu. Pri nas na šoli jim damo osnove, nato pa jih v podjetjih izšolajo za specialiste. V praksi vidijo kako je z napakami na vozilih, kako se pravilno lotiti dela, kako poteka pridobivanje strank in podobno," pravi Godeša.
Profesor pri svojem delu zaznava kadrovsko stisko na avtoservisih. Večina dijakov dobi ponudbo za delo že v drugem ali tretjem letniku. Dijaki, ki se izkažejo in ne obupajo v prvem letniku imajo zagotovljeno službo. "Skušamo jih prepričati, da na šoli po končanju triletnega študija ostanejo še dve leti in s tem zaključijo šolanje za avtoservisnega tehnika. Številni delodajalci sicer želijo šolarje zaposliti že po treh letih šolanja. Zelo se opazi kadrovska stiska." Godeša priznava, da vpis sicer raste, a je selekcija v prvem letniku velika. Tisti, ki imajo interes po znanju, pa lahko napredujejo in tudi pridejo do znanja in dobre ter zagotovljene službe.
Govorili smo z dijaki. Večina jih je do tretjega letnika že dobila ponudbe za delo, eden od dijakov nam je dejal, da je do tretjega letnika dobil že pet konkretnih ponudb za zaposlitev.
Borut Hodnik, smer avtoservisni tehnik, ki obiskuje 5. letnik na SIC, je povedal, da se je za dodatni dve leti šolanja odločil, ker bo imel morda v prihodnosti možnost odpreti svojo obrt. "Triletna šola je premalo. Tako pa sem dobil tudi osnove elektrotehnike."
Kaj pa je spoznal na tehničnem dnevu skupine Emil Frey? "To je za nas dijake zelo dobrodošlo. Videl sem, kako podjetja delujejo v praksi. Imajo lepo urejena delovna mesta, še posebej avtoservisno dejavnost in diagnostiko. Vsa dela so lepo razdeljena, vse je zaščiteno, delo poteka varno, kar je na prvem mestu."
Valda se išče kader sam noben ne bo delal za miloščino
izkoriscanje mladenicev.
Zakaj ne upate ali nočeta povedati koliko je netoooo plača ?????